Bogomir Kovač: Ekonomski položaj žensk se še vedno ne izboljšuje

Ameriška ekonomistka Claudia Goldin s harvardske univerze je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejela za »izboljšanje našega razumevanja uspešnosti žensk na trgu dela«. »Nagrajenka je veljala za eno od favoritk, pa je kljub temu precejšnje presenečenje. Morda se je zdelo, da je zdaj v ospredju vrsta drugih, usodnejših tem. Poleg tega se zadnja leta nagrade delijo na nekaj udeležencev. Tokrat smo dobili nagrado, ki jo prejme samo ena. S tem smo dobili tudi precej močnejšo zgodbo in poudarek, ki so ju najbrž želeli sporočiti. Navsezadnje imamo šele tretjo nagrajenko za ekonomijo v zgodovini,« ocenjuje ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.

Nagrada za ekonomijo Claudii Goldin s Harvarda

»Če se malo pošalim, leta 2012 je izšla sijajna provokativna feministična knjiga Kdo je kuhal večerje Adamu Smithu, ki govori o tem, kako in na kakšen način stojijo ženske za tem mačističnim moškim ekonomskim svetom. In kako je bilo njihovo delovanje dolga stoletja prikrito in skrito. Lavreatka je razkrila, da je t. i. ženska statistika ne samo pomanjkljiva, pač pa tudi preprosto napačna. Ekonomski položaj žensk se ne izboljšuje samodejno z gospodarsko rastjo.«

Položaj žensk v agrarnih družbah je bil pravzaprav precej boljši kot v časih razvoja industrializacije. »Takrat so se ženske iz aktivne ekonomske vloge pomaknile v zaledje industrializacije in šele 20. stoletje je premaknilo ta trend znova navzgor, v proizvodno tehnološke zgodbe, predvsem pa storitve, ki žensko veliko lažje pomaknejo na delovno mesto. Zlasti po drugi svetovni vojni so ženske dobile veliko večjo vlogo z izobraževalnim sistemom in tudi izborjenim političnim prodorom, v smer enakopravnosti žensk, ko so vendarle lahko zastopane v družbi. Tu pokaže tudi širši, družbeno-institucionalni in politični kontekst, ki podpira njihov vzpon. In tretjič, kar je zelo pomembno, socialna država je s socialnimi storitvami omogočila, da so se ženske lahko odlepile od svoje skrbi za večerje svojih mož in družin in se hitreje vrnile na delovna mesta. To jih je postavilo močneje v središče ekonomskih dogajanj. Težava pa je v tem, da se ekonomski položaj žensk še vedno ne izboljšuje, ta povratek nazaj ni tako dinamičen, kot bi sprva pričakovali,« raziskave Goldinove vidi Kovač.

Bogomir Kovač, profesor na ekonomski fakulteti. FOTO: Roman Šipić/Delo

Ženske nimajo ustrezne vloge in pomena na trgu dela

Ženske so vse bolj izobražene, več jih imamo v izobraževalnem procesu, pa hkrati vedno ne dobivajo ustrezne vloge in pomena na trgu dela. »Sprva se izobražujejo, potiskajo temo rodnosti v kasnejša leta, nato gredo v času že razvitih karier spet domov, povratki nazaj na trg dela pa niso več tako premočrtni. Imamo še nekaj pomembnih zavor, ki vplivajo na položaj žensk. Ob tem pa smo tudi spoznali, da je vloga in način vodenja pri ženskah seveda boljša, in zaradi mehkih prijemov tudi učinkovitejša za družbeno organizacijo. Pa vendar družbeni in ekonomski položaj žensk ni ustrezen. Lavreatka podaja zelo bogato paleto najrazličnejših razlogov, zakaj se je to zgodilo,« njeno delo vidi sogovornik.

A na drugi strani »bo mnoge presenetilo, da v analizah ne odgovarja na vprašanje, kako bi to spremenili. Pač pa nas skozi izjemno bogato analizo poskuša opremiti, da bi razumeli, kakšna je vloga sodobne ženske v družbi in v ekonomskem svetu. Zato, da bi lahko izkoristili ta izjemni in neizkoriščeni razvojni potencial, ki ga imajo lahko ženske na trgu dela.«

Lani so to nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1969, prejeli trije ameriški ekonomisti za raziskave s področja bank in finančnih kriz: Ben Bernanke z institucije Brookings, sicer nekdanji predsednik ameriške Federal Reserve, Douglas Diamond z univerze v Chicagu in Philip Dybvig z univerze v St. Louisu. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade, je njihovo raziskovalno delo »ključno za izboljšanje našega razumevanje bank, bančne regulacije, bančnih kriz in upravljanja finančnih kriz. Raziskave letošnjih nagrajencev so zelo koristne za vse nas, saj zmanjšujejo tveganje, da se finančne krize razvijejo v dolgoročne depresije z resnimi posledicami za družbo.«