Biden najostreje doslej nad izraelski pristop v Gazi: To je napaka

Medtem ko Izrael trdi, da je pomoč v Gazo pripeljalo 468 tovornjakov, Agencija ZN za palestinske begunce o povečanih dobavah pomoči ne poroča.

Galerija

V pričakovanju pomoči FOTO: Mohammed Salem/Reuters

P. M., STA

10. 4. 2024 | 08:30

10. 4. 2024 | 10:31

6:57

A+A-

Ameriški predsednik Joe Biden je več kot šest mesecev po začetku vojne v Gazi najostreje doslej komentiral pristop Izraela v palestinski enklavi, ki ga je označil za napako. V tej luči je v televizijskem intervjuju, ki je bil predvajan v torek, izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja pozval k začasnemu premirju.

»Mislim, da je to, kar počne, napaka. Ne strinjam se z njegovim pristopom,« je Biden povedal za televizijo Univision, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Želijo uničiti Hamas, kaznujejo pa vse

Ameriški predsednik, ki od začetka uničujoče ofenzive v Gazi diplomatsko in vojaško podpira Izrael, je Netanjahuju sporočil, naj pozove k premirju in omogoči celovit dostop hrane in zdravil v prihodnjih »šestih, osmih tednih«.

Praznovanje konca ramazana FOTO: Ammar Awad/Reuters

Gre za nov prikaz nezadovoljstva Bele hiše nad ravnanjem Izraela v Gazi, ki v nasprotju z odločitvami Mednarodnega sodišča (ICJ) in varnostnega sveta ZN nadaljuje napade v enklavi, kjer prebivalstvo zaradi omejitev dobav humanitarne pomoči vse bolj trpi tudi za posledicami lakote in bolezni.

Sanchez: Priznanje Palestine je v geopolitičnem interesu Evrope

Priznanje Palestine je v geopolitičnem interesu Evrope, je danes v parlamentu izjavil španski premier Pedro Sanchez. Prepričan je, da je odziv Izraela na napad Hamasa 7. oktobra nesorazmeren ter da vojna v Gazi predstavlja nevarnost za destabilizacijo Bližnjega vzhoda in posledično celotnega sveta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Mednarodna skupnost ne more pomagati palestinski državi, če ne priznava njenega obstoja. Takšno priznanje je tudi v geopolitičnem interesu Evrope in Španija je pripravljena priznati palestinsko državo,« je dejal Sanchez, ki bo v petek začel turnejo po Evropi, v okviru katere se bo s kolegi z Norveške, Irske, Portugalske, iz Belgije in Slovenije pogovarjal o zaskrbljenosti zaradi razmer v Gazi in potrebi po priznanju Palestine.

Španija se je sicer k priznanju Palestine zavezala že v skupni izjavi s Slovenijo, Malto in Irsko ob robu marčevskega vrha EU, v kateri so premierji med drugim izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Od leta 1988 je Palestino priznalo okoli 140 držav članic Združenih narodov. Ima tudi status opazovalke v ZN, čeprav ni članica organizacije.

Načrt za Rafo

Netanjahu medtem ostaja odločen, da bodo izraelske sile vstopile tudi v Rafo na skrajnem jugu Gaze, kjer je okoli 1,5 milijona ljudi, večinoma notranje razseljenih iz preostalih delov uničene enklave. To zavezo je znova ponovil v torek, ko je novim vojakom dejal, da jih pri tem ne bo ustavila »nobena sila na svetu«.

Palestinci se ob umikanju izraelske vojske vračajo v Han Junis

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je še isti dan povedal, da ne vidijo znakov, da Izrael kmalu načrtuje invazijo v Rafi.

Irska bo priznala palestinsko državo, je v torek v parlamentu v Dublinu obljubil irski zunanji minister Micheal Martin. Kot je povedal za medije, bodo predlog za to podali v naslednjih dveh tednih. Irska se je k priznanju Palestine zavezala že v skupni izjavi s Slovenijo, Španijo in Malto ob robu marčevskega vrha EU.

Kot je za AFP povedal neimenovani vir, pa je izraelski razpis za zbiranje ponudb za nakup 40.000 šotorov, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, del priprav na evakuacijo prebivalstva pred napadom na Rafo. Da je datum za to vojaško operacijo že določen, je v ponedeljek povedal Netanjahu.

Prekinitve sovražnosti v Gazi ni prinesel niti konec muslimanskega svetega meseca ramazana. Ob ponovnih izraelskih napadih je število ubitih Palestincev v enklavi naraslo na 33.360.

Tovornjaki s pomočjo

V uničeno Gazo je po navedbah Izraela v zadnjih dneh prispelo precej več humanitarne pomoči. V torek so tako pregledali menda 468 tovornjakov, ki so nato odpeljali v palestinsko enklavo. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) v torkovem poročilu sicer ni poročala o povečanih dobavah pomoči.

Izrael trdi, da je količina včeraj dobavljene pomoči največja od začetka ofenzive oktobra lani. V zadnjih treh dneh je Gazo doseglo več kot 1200 tovornjakov, poleg tega so v torek nad enklavo odvrgli 300 paketov pomoči v obliki hrane, izraelske podatke navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Predstavnik Palestincev na mejnem prehodu Rafa je v torek potrdil, da je v enklavo prispelo okoli 280 tovornjakov s pomočjo in gorivom. Kot je v torek navedla UNRWA, pa se »količina humanitarne pomoči, ki prihaja v Gazo, ni bistveno spremenila, prav tako se ni izboljšal dostop do severa«, kjer vladajo najhujše razmere, poroča katarska televizija Al Džazira.

Nujne so takojšnje in usklajene sankcije proti Izraelu

Izrael je precej pod pritiskom mednarodne skupnosti, naj okrepi dostavo humanitarne pomoči v blokirano območje ob Sredozemskem morju, kjer že od oktobra bije boj proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas. Vojna je terjala že skoraj 33.500 smrtnih žrtev, večina prebivalstva pa je razseljenega in se sooča z lakoto.

Med drugim danes poteče tudi rok, do katerega mora Izrael vrhovnemu sodišču predložiti ukrepe za okrepitev dostave pomoči v Gazo. Na sodišče so se namreč pritožile nevladne organizacije, ki so obtožile oblasti, da omejujejo dostop pomoči in ne spoštujejo svojih obvez kot okupacijska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je Izrael v veliki meri krivil Združene narode, da pomoči v Gazi ne razdeljujejo pravilno, so predstavniki ZN in humanitarnih organizacij obsodili omejitve in upravne zavore pri vnosu nujno potrebnih zalog. Pri tem opozarjajo na podatke ZN, da je pred vojno v Gazo na dan vstopilo najmanj 500 tovornjakov s pomočjo in drugimi dobrinami.