Putin potožil Macronu, da se v Ukrajini dogajajo vojni zločini

20.45 Rusija Svet Evrope označila za rusofobni instrument Zahoda

Svet Evrope je rusofobni instrument, ki služi interesom Zahoda, je danes ocenila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. »Zaradi rusofobne dejavnosti Zahoda ta organizacija izgublja svoj razlog za obstoj,« je dodala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija je bila v sredo zaradi agresije na Ukrajino uradno izključena iz Sveta Evrope (SE), katerega članica je bila od leta 1996.

20.05 EU načrtuje solidarnostni sklad za pomoč Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednik evropskega sveta Charles Michel sta danes razpravljala o ustanovitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino, ki bi državi finančno pomagal vzdržati vojne napore. Sklad po navedbah uradnika EU bo na kratki rok zagotavljal delovanje vladnih teles, podpiral obrambna prizadevanja in zagotavljal temeljne storitve za potrebe državljanov, kot so bivanje, hrana in zdravstvo.

Na dolgi rok bi služil velikim naložbam za obnovo  gospodarstva (infrastrukture, omrežij, podjetij) z namenom njegovega zasidranja na Zahod. Sklad naj bi tudi okrepil nacionalno suverenost Ukrajine v finančnih zadevah. Partnerji bodo lahko prispevali v sklad na mednarodni donatorski konferenci. Pogovori o skladu se bodo začeli kmalu.  

Voditelj držav EU bodo o skladu razpravljali že na vrhu prihodnji teden. Ukrajina potrebuje likvidnost za financiranje uvoza osnovnih potrebščin in vojaške opreme.  V sedanjih okoliščinah na finančnih trgih tudi ne more izdajati obveznic, da bi dobila denar za plačevanje tega. Tudi zasebni naložbeniki so se umaknili. P. Ž. 

19.35 Putin v pogovoru z Macronom obtožil Ukrajino vojnih zločinov

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem v pogovoru s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom Kijev obtožil vojnih zločinov in dejal, da Moskva dela »vse mogoče«, da bi preprečila smrt civilistov v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pozornost so pritegnili številni vojni zločini, ki jih dnevno zagrešijo ukrajinske varnostne sile, so po pogovoru sporočili iz Kremlja.

Pri tem je Kremelj opozoril »zlasti na množične raketne in topniške napade na mesta v Donbasu«.

Putin je Macronu dejal, da ruska vojska »dela vse, kar je v njeni moči, da bi zaščitila življenja miroljubnih civilistov, vključno z organizacijo humanitarnih koridorjev za njihovo varno evakuacijo«, so sporočili iz Kremlja.

Voditelja sta razpravljala tudi o poteku pogajanj med Moskvo in Kijevom.

Kot so sporočili iz Kremlja, je pobuda za klic pogovor prišla s strani Macrona. Ta je, kot so sporočili iz Elizejske palače, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Mariupolju in znova pozval k ustavitvi obleganja in humanitarnemu dostopu v mesto.

Med zadnjim od več telefonskih klicev med obema voditeljema, odkar se je pred tremi tedni začela ruska invazija, je Macron danes »znova zahteval takojšnje spoštovanje premirja v Ukrajini«, so sporočili iz njegovega urada.

19.00 Zahodne države obtožujejo Rusijo izkoriščanja Varnostnega sveta ZN

Zahodne države so Rusijo v Varnostnem svetu ZN danes obtožile, da skuša izkoristiti najpomembnejši organ ZN za širjenje svoje propagande, potem ko je veleposlanik Vasilij Nebenzija vztrajal pri trditvah, da imajo Američani v Ukrajini laboratorije biološkega orožja. Nekaj članic, med njimi Kitajska in Indija, je izrazilo nasprotovanje biološkemu orožju. Zahodne države pa so nizale obtožbe na račun ruske vojske, ki naj bi Ukrajini napadala civiliste in rušila mesta.

Današnje zasedanje Varnostnega sveta je bilo sprva mišljeno za glasovanje o ruskem predlogu resolucije o zaščititi civilistov v Ukrajini. Nebenzi pa je resoluciji umaknil, potem ko je večina članic opozorila, da bi bili civilisti brez težav zaščiteni, če se ruska vojska umakne iz države.

17.30 Zelenski pričakuje pospešitev obravnave prošnje za članstvo Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes po videopogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen izrazil pričakovanje hitrega napredka pri obravnavi prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji. Kot je dejal, mu je von der Leynova obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospeši vstop Ukrajine v povezavo.

»Postali bomo polnopravna članica EU,« je dejal Zelenski, poroča britanski BBC. »Birokratski procesi, ki običajno trajajo leta, se bodo pospešili in skrajšali za mesece in tedne,« je dodal. Voditelji EU so sicer minuli teden na neformalnem vrhu v Versaillesu poudarili, da Ukrajina sodi v evropsko družino, vendar pa Kijev želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji ni dobil. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.

17.00 Rusija Google in Youtube obtožuje terorističnih aktivnosti

Ruski medijski regulator Roskomnadzor je danes ameriškega tehnološkega velikana Google in njegovo platformo Youtube obtožil terorističnih aktivnosti, kar je prvi korak v smeri blokade njihovih spletnih strani. Doslej je Rusija že blokirala platforme Twitter, Facebook in Instagram, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je pred časom že blokirala dostop do Twitterja in družbenih omrežij Instagram in Facebook, proti njunemu krovnemu podjetju Meta pa sprožila pravne postopke, saj ga obtožuje, da širi pozive k ubijanju Rusov.

16.20 ZN v Ukrajini potrdili smrt 816 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 816 civilistov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1333 ranjenih civilistov, poroča britanski BBC. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje, saj komisariat ne more zbrati natančnih informacij iz nekaterih najbolj prizadetih mest, vključno z Mariupoljem. Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

16.00  Putin na zborovanju v Moskvi pohvalil rusko vojsko

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi na stadionu Lužniki nagovoril več deset tisoč Rusov, ki so se tam zbrali na dogodku ob osmi obletnici ruskega zavzetja polotoka Krim leta 2014. Ob tem je Putin pohvalil posebno vojaško operacijo v Ukrajini in ruske vojake označil za junake, poročajo tuje tiskovne agencije.

Putin je v svojem nagovoru dejal, da bodo uresničeni vsi načrti Kremlja glede Ukrajine. Nad odrom je bil med drugim tudi zapis »Za svet brez nacizma«. Današnje zborovanje v Moskvi je potekalo v čast osme obletnice ruske priključitve polotoka Krim, ki se je formalno zgodila 18. marca 2014.

15.00  Baltske države in Bolgarija izgnale ruske diplomate

Latvija je danes v luči ruskih napadov na Ukrajino iz države izgnala tri ruske diplomate, prav tako tudi Estonija, iz Litve so bili izgnani štirje. Zaradi domnevnega vohunjenja je bilo deset ruskih diplomatov izgnanih tudi iz Bolgarije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

14.30  ZN: v Mariupolju zmanjkuje vode

V obleganem ukrajinskem mestu Mariupolj po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Predstavnik Svetovnega programa za hrano (WFP) je danes v Ženevi dejal, da poleg vode zmanjkuje tudi zdravil, humanitarni konvoji pa ne morejo v mesto. Dodal je, da je vsa preskrba mesta prekinjena, saj vozniki tovornjakov tja zaradi nevarnosti nočejo voziti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V mestu, ki ga oblegajo ruske sile in proruski separatisti, že od začetka meseca nimajo elektrike, tekoče vode in ogrevanja. Poleg tega je Mariupolj stalno tarča obstreljevanja. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na območjih v Ukrajini, kjer so boji najhujši, živi 13 milijonov ljudi, ki potrebujejo nujno humanitarno pomoč.

13.57  Iz mariupoljskega gledališča so doslej rešili 130 ljudi

Ukrajinska komisarka za človekove pravice Ljudmila Denisova je dejala, da so do zdaj rešili 130 ljudi iz ruševin gledališča v uničenem mestu Mariupolj, ki ga je v sredo prizadel ruski zračni napad, poroča Guardian. Denisova je v televizijskem nagovoru povedala, da na kraju potekajo reševalna dela. Včeraj je nekdanji vodja regije Doneck Segej Taruta dejal, da verjame, da je bilo v stavbi, ko so jo bombardirali, 1300 ljudi, doslej pa so jih rešili 130. Taruta je v intervjuju na ukrajinski televiziji v četrtek popoldne dejal, da so bila reševalna prizadevanja ovirana zaradi popolnega zloma socialnih služb v mestu in strahu pred prihodnjimi ruskimi napadi.

13.37  Kustečeva zagotovila ukrajinskemu ministru za izobraževanje polno podporo

Ministrica Simona Kustec je zagotovila ukrajinskemu ministru za izobraževanje Sergiju Škarletu polno podporo. Hkrati mu je dala polno zavezo za pomoč pri tem, da se bodo lahko otroci, učitelji, vzgojitelji, profesorji, raziskovalci in športniki vključili v varno, učno in delovno okolje. Ukrajinskega ministra je seznanila z možnostmi za takojšnje vključevanje in pripravljenost šol, univerz, raziskovalnih institucij in športnih organizacij. »Za ta namen bomo zagotovili vse potrebne pogoje zato, da se lahko vsi Ukrajinci, ki bodo zaprosili za status oseb z začasno zaščito, takoj vključijo v slovenski učni, raziskovalni in športni prostor,« je na srečanju poudarila ministrica Kustečeva. Minister Škarlet se je zahvalil ministrici za vso podporo in njen glas tako na ravni EU kot tudi za hitro odzivnost in razumevanje za takojšnje vključevanje ukrajinskih otrok v izobraževanje: »Dali ste zelo jasno sporočilo na neformalnem srečanju evropskih ministrov za izobraževanje in se aktivno takoj odzvali na naše prošnje.«

13.30  Poklukar s poljskim veleposlanikom Olendzkim o premeščanju ukrajinskih bolnikov s Poljske

Minister za zdravje Janez Poklukar in poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki sta danes v Ljubljani razpravljala o posledicah, ki jih ima vojna v Ukrajini na poljski zdravstveni sistem. Poklukar je napovedal, da bo Slovenija sprejela ukrajinske bolnike, dogovori potekajo tudi v smeri, da bi na Poljsko poslali posamezne zdravstvene delavce. Poklukar je napovedal, da bo Slovenija poljskim zdravstvenim delavcem pomagala tako, da bodo v slovenske zdravstvene ustanove sprejeli ukrajinske bolnike. To naj bi sicer bili predvsem bolniki s področij rehabilitacije in zdravljenja tuberkuloze ter bolniki, ki potrebujejo hemodializo, ki so imeli opravljene transplantacije, onkološke bolnike, nosečnice in nekaj primerov z intenzivnih terapij.

»To so vsi bolniki, ki potrebujejo neodložljivo zdravstveno pomoč, in zanje bomo vedno poskrbeli in jim pomagali po svojih najboljših močeh,« je dejal Poklukar. Poudaril je še pomembnost, da bi premestitve bolnikov s Poljske potekala čim bolj tekoče. Zato so na torkovem zasedanju zdravstvenih ministrov EU tudi podprli predlog Poljske za oblikovanje posebnega mehanizma se premestitev bolnikov. Na Poljskem je po podatkih veleposlanika Krzysztofa Olendzkega trenutno 2.169.000 ukrajinskih beguncev, na dan pa pride več kot 100.000 novih. Med njimi je ogromno otrok, ki imajo najrazličnejše otroške bolezni. Čeprav poskušajo pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč, je poudaril, da bolnišnice ne zmorejo sprejeti tako velikega števila novih bolnikov.

13.03  Putin v pogovoru s Scholzem Ukrajino obtožil zavlačevanja in vojnih zločinov

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ukrajinske oblasti obtožil, da izvajajo vojne zločine ter zavirajo pogajanja, a obenem zatrdil, da je Moskva pripravljena iskati rešitve. Kremelj je medtem za opoldne napovedal srečanje sveta za nacionalno varnost, ki mu bo sledil Putinov nagovor sodržavljanom. Po Putinovem telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem so iz Kremlja sporočili, da si režim v Kijevu na vse načine prizadeva zavirati pogajanja z Moskvo o prekinitvi sovražnosti ter zato nastopa z vse bolj nerealnimi predlogi. »Kljub temu je ruska stran pripravljena še naprej iskati rešitve v skladu s svojimi znanimi načelnimi pristopi.« Putin je v pogovorih s Scholzem še opozoril na napade ukrajinskih sil na vzhodu države, med drugim na civiliste v mestih Doneck in Makevka, ki so terjali veliko število žrtev in predstavljajo »vojne zločine«, ki pa jih je Zahod spregledal.

12.15  Burger King kljub želji po hitrem odhodu za zdaj ostaja v Rusiji

Veriga s hitro prehrano Burger King si prizadeva prekiniti poslovanje v Rusiji, a to predstavlja »zapleten pravni postopek«, so sporočili iz podjetja. Tako okoli 800 poslovalnic Burger Kinga v Rusiji ostaja odprtih. Zaradi ruske invazije na Ukrajino so sicer Rusijo zapustila že številna zahodna podjetja.

11.30  Prva skupina ukrajinskih beguncev že na Debelem rtiču

Vlada je na četrtkovi seji ustanovila nov nastanitveni center za ukrajinske begunce v objektih ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču, ki so preneseni na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, je danes po sestanku na Občini Ankaran povedala direktorica urada Katarina Štrukelj. Od četrtka je tam nastanjenih 46 oseb. Od tega je skoraj polovica otrok, je še dodala Štrukljeva. Objekt na Debelem rtiču bo sicer lahko sprejel maksimalno od 80 do 90 beguncev. Skladno s sklepom vlade bodo na Debelem rtiču nastanjene le osebe iz Ukrajine, večinoma pa gre, tako kot tudi v Logatcu, za matere z otroki. Beguncem so že zagotovili prehrano, druge stvari pa bodo urejali v dogovoru z občino. Pri tem je direktorica urada poudarila, da je ankaranska občina pokazala veliko pripravljenost za pomoč.

11.16  Hrvaška obljublja nadomestilo zasebnikom za namestitev ukrajinskih beguncev

Na Hrvaško je do četrtka prišlo okoli 7300 ukrajinskih beguncev. Treba bo vzpostaviti sistem skrbi zanje ter narediti načrt za njihovo dolgoročno namestitev, je ta teden opozoril hrvaški notranji minister Davor Božinović. Ker kar 90 odstotkov ukrajinskih beguncev na Hrvaškem biva pri zasebnikih, država razmišlja o finančnem nadomestilu zanje. Hrvaška mora imeti popoln pregled nad tem, kdo vstopa v državo, da bi njihovim družinskim članom lahko povedali, kje so in kako je poskrbljeno zanje, če zaradi vojnih dogodkov izgubijo stik z njimi, je ta teden po seji vlade opozoril Božinović. Dodal je, da bodo zasebniki, ki so omogočili namestitev ukrajinskim beguncem, dobili kompenzacijo. Zakonske rešitve, ki se nanašajo na enkratno pomoč, po Božinovićevih besedah že obstajajo, o nadomestilu za zasebnike pa razmišljajo na evropski ravni.

11.15  Število ukrajinskih beguncev na Poljskem preseglo dva milijona

Od začetka vojne je na Poljsko prispelo že več kot dva milijona beguncev iz Ukrajine, večinoma žensk in otrok, je danes sporočila poljska mejna straža. Medtem naj bi v Ukrajini danes znova vzpostavili devet humanitarnih koridorjev za civiliste, ki bežijo z območij spopadov. 

11.08  Lavrov: Ruskih iluzij o Zahodu je konec

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so Rusijo sankcije naredile »močnejšo«, njegove besede povzema Reuters. Dejal je, da bodo svoje gospodarstvo prilagodili sankcijam in da so izgubili vsako iluzijo, da se lahko kdaj zanesejo na Zahod. Med drugim je dejal, da ZDA želi svet spremeniti v ameriški salon, kjer je vse pod njihovim nadzorom, da pa Moskva nikoli ne bo sprejela pogleda na svet, v katerem prevladujejo ZDA. Rusija je mala igralka v globalni informacijski vojni, kjer prevladujejo ZDA, Britanija in Evropejci, ter ob tem zatrdil, da neodvisni zahodni mediji ne obstajajo. Povedal je, da je njihov cilj odpraviti vsako grožnjo Rusiji z ukrajinskih tal.

10.52  EU in Moldavija v luči ukrajinske krize z dogovorom o napotitvi mejnih policistov

Evropska unija in Moldavija sta se dogovorili o napotitvi uradnikov evropske mejne agencije Frontex za pomoč pri obravnavi beguncev, ki zaradi ruske invazije množično prihajajo v to državo iz Ukrajine. Dogovor bo omogočil Frontexu, da sodeluje z moldavskimi mejnimi policisti pri upravljanju meja, so sporočili v Bruslju. »Moldavski mejni policisti se soočajo z izzivi tako zaradi velikega števila prihodov kot zaradi skupne meje z aktivnim vojnim območjem,« je v izjavi zapisala evropska komisija. Dogovor, ki sta ga EU in Moldavija podpisali v četrtek, bo Frontexu omogočil, da moldavskim oblastem pomaga pri upravljanju meja z napotitvijo mejnih policistov. Njihove naloge naj bi vključevale preverjanje in registracijo ljudi, ki prečkajo mejo, ter naloge nadzora meje.

10.45  Evakuacijo ovirajo spopadi

Guverner vzhodne ukrajinske regije Lugansk je dejal, da pogosto in razširjeno obstreljevanje ruskih sil preprečuje varno evakuacijo civilistov iz mest in vasi na frontni črti, poroča Guardian. Rusija je zanikala, da bi ciljala na civiliste od začetka invazije na Ukrajino, ki jo imenuje »posebna vojaška operacija« za razorožitev in »denacifikacijo« svoje južne sosede, demokratične države s 44 milijoni prebivalcev, poroča Reuters. Guverner Luganska Sergij Gaidai je dejal, da je bilo v regiji od začetka vojne, ki je po njegovih besedah ​​popolnoma uničila nekatera stanovanjska območja, ubitih 59 civilistov. »Ni ene skupnosti, ki ne bi bila pod ognjem,« je dejal na nacionalni televiziji in kot posebna žarišča označil mesta Severodoneck, Rubižne in Popasna. Prizadevanja za evakuacijo civilistov so ovirali spopadi, vendar lokalne oblasti upajo, da se bo v soboto lahko dogovorilo o začasni prekinitvi ognja, da bi tovornjakom omogočili razdeljevanje hrane, zdravil in druge pomoči ljudem, ki jih najbolj potrebujejo.

10.34  Na Otoku prepovedali delovanje ruske televizije RT

Britanski medijski regulator je ruski državni televiziji RT odvzel dovoljenje za oddajanje v Veliki Britaniji. Po ruski invaziji na Ukrajino ni primerno, da ruska televizija še naprej oddaja v državi, je sporočil Ofcom. Oddajanje RT je bilo sicer na Otoku moteno že od začetka marca, ko jo je britanska vlada obtožila širjenja strupene propagande, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

09.47  Olajšan postopek netrgovskih premikov hišnih živali iz Ukrajine

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaradi vojne v Ukrajini olajšala administrativni postopek netrgovskih premikov hišnih živali, ki v Slovenijo vstopijo s tamkajšnjimi begunci. Za ta namen je vzpostavila tudi kontaktno točko za vsa vprašanja in prijave živali. Kot je danes sporočilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, evropska uredba o netrgovskih premikih hišnih živali predvideva odstopanje od zdravstvenih pogojev v izrednih razmerah, zato Slovenija zaradi vojne v Ukrajini ne zahteva predhodnega dovoljenja pristojnega organa za vstop hišnih živali v državo.

09.15  Župan Lvova: Rakete zadele tovarno za popravilo letal

Župan Lvova, mesta, v katerem so danes zjutraj odjeknile eksplozije, je povedal, da so rakete zadele obrat za popravilo letal v Lvovu in uničile zgradbo, poroča Guardian. Obrat je bil ustavljen, žrtev pa ni bilo, je objavil na telegramu. Nekaj ​​po šesti uri zjutraj so se slišale najmanj tri eksplozije, po mestu pa so se oglasile sirene za zračni napad.

09.12  Rusija nad Donbasom vzpostavila območje prepovedi letenja

Rusija je vzpostavila območje prepovedi letenja nad ukrajinsko regijo Donbas, poroča separatistični uradnik iz samooklicane republike Doneck, navaja tiskovna agencija Interfax, ki jo povzema Guardian. Medtem ruski državni medij Tass poroča, da je območje prepovedi letenja na jugu države podaljšano do 26. marca, pri čemer se sklicuje na vir na ministrstvu za promet. »Letališče Krasnodar je potrdilo podaljšanje zaprtja letališč na jugu Rusije do 3.45 po moskovskem času 26. marca,« poroča Tass.

08.10  Rusija po oceni Pentagona v Ukrajini vse bolj napada civilne cilje

Rusija v Ukrajini vse bolj napada civilno infrastrukturo, morala v ruski vojski pa se očitno slabša, je v četrtek po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal neimenovani predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva v Washingtonu. »Vidimo, da se povečuje število napadov na civilne cilje,« je dejal predstavnik Pentagona in dodal: »Nimamo vpogleda v vsako enoto, a opaziti je, da v nekaterih enotah morala ni na visoki ravni.« Ameriški think-tank ISW pa ugotavlja, da je morala nizka v enotah, kjer so borci iz Sirije. Zaznavajo številne primere samopoškodb in izogibanja bojevanju, mnogi plačanci pa bojevanje v regiji vidijo kot priložnost, da dezertirajo in pobegnejo v EU.

Kot je še povedal predstavnik Pentagona, Rusi tri tedne od začetka vojne sicer še vedno lahko vzdržujejo enote na terenu, a ne brez težav, zato si prizadevajo zanje zagotoviti oskrbo od drugod, prav tako jim očitno počasi zmanjkuje vojakov, zato so objavili poziv tujim borcem, naj se jim pridružijo.

07.33  Eksplozije na zahodu Ukrajine, reševanje iz Kijeva in v Mariupolju

Na zahodu Ukrajine so se davi oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. Kmalu zatem je v mestu Lvov odjeknilo več eksplozij. O novih napadih, predvsem ruskega topništva, med drugim ukrajinska vojska poroča tudi iz mesta Černigov na severu države. V Harkovu na vzhodu Ukrajine je bil menda ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu. Medtem so ponoči potekale evakuacije civilistov iz ukrajinske prestolnice Kijev. Z avtobusi in avtomobili je mesto zapustilo menda več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj na varnem kraju.

Nadaljuje se tudi reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolju, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. Ta je sprožil val ogorčenja po vsem svetu in obsodbe, da gre za vojni zločin, saj so se v gledališče pred tem zatekli številni civilisti, pred poslopjem pa je na to opozarjal tudi velik napis otroci v ruščini. Po besedah enega od ukrajinskih poslancev, Sergeja Taruta, je bilo v zaklonišču pod gledališčem najmanj 1300 ljudi. Lokalne oblasti so doslej govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče je sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa za zdaj ni jasno. Francoska tiskovna agencija AFP navaja besede ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove, da je nekaterim odraslim in otrokom uspelo živim priti iz gledališča ter da reševalci zdaj preiskujejo ruševine in poskušajo odkleniti klet, v kateri je bilo zaklonišče.

Iz Mariupolja že poročajo o novih spopadih. V Mariupolju, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, je bilo po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj 2000 civilistov, 80 odstotkov mesta je menda porušenega. Ameriški think-tank ISW je na podlagi informacij ameriških obveščevalcev ponoči ocenil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.

Ena oseba je umrla, štiri pa so bile ranjene, ko so deli ruske rakete v petek zjutraj padli na stanovanjsko stavbo v severnem delu ukrajinske prestolnice Kijev, so sporočile službe za nujne primere, poroča Guardian.

07.21  Fiala: Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine

Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine, je v četrtek sporočil češki premier Petr Fiala. »Razumeti je treba, da se bližamo meji, ko jih ne bomo mogli več sprejemati brez velikih težav,« je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. Pojasnil je, da bodo morali sprejeti ukrepe za spopadanje z vedno večjim številom ljudi, saj ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini in kako dolgo bodo ljudje od tam bežali. Češka je doslej sprejela okoli 270.000 beguncev iz Ukrajine, češki parlament pa je sprejel zakon, po katerem vsakemu beguncu pripada 200 evrov na mesec, po še 120 evrov na mesec pa tistim, ki jih bodo sprejeli. Češka vlada načrtuje, da bodo tistim, ki so že v državi, izdali dovoljenja za dolgotrajno bivanje.

06.38  V varnostnem svetu ZN pozivi k zaščiti ukrajinskih civilistov

Civilisti so upravičeni do zaščite pred nevarnostmi vojaških operacij, je v četrtek v varnostnem svetu ZN poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo in dodala, da je mednarodno humanitarno pravo glede tega povsem jasno. Pozvala je k preiskavi zločinov v Ukrajini in kaznovanju odgovornih. DiCarlova je opisala podobo vsakodnevnega brezobzirnega bombardiranja ukrajinskih mest in dejala, da je urad visokega komisarja za človekove pravice ZN med 24. februarjem in 15. marcem naštel najmanj 726 mrtvih civilistov, med njimi 52 otrok. Prebivalci Mariupolja trpijo pomanjkanje hrane, vode, elektrike in zdravstvene nege, medtem ko jih Rusi vsak dan intenzivno bombardirajo. »Trupla ležijo po ulicah mesta,« je dejala DiCarlova in omenila tudi sredin napad na gledališče v Mariupolju, kamor se je pred tem zateklo več kot tisoč civilistov.

06.30  Predstavniški dom ameriškega kongresa za odvzem trgovinskih ugodnosti Rusiji in Belorusiji

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 424 glasovi proti osmim potrdil predlog zakona za odvzem vseh trgovinskih ugodnosti Rusiji in Belorusiji zaradi vojne proti Ukrajini. Po potrditvi zakona bo lahko predsednik Joe Biden uvedel dodatne višje carine na ruski izvoz v ZDA, kolikor ga je sploh še ostalo. Biden je namreč že prepovedal uvoz nafte, plina, morske hrane in alkohola iz Rusije ter tako črtal več kot 60 odstotkov ruskega izvoza v ZDA. Biden lahko poviša carine na rusko jeklo, aluminij, les in druge surovine ali proizvode na takšno raven, da se uvoz ne bo več izplačal.

06.26  Rusija umaknila svoj predlog resolucije VS ZN o Ukrajini

Rusija je v četrtek umaknila svoj predlog resolucije o zaščiti civilistov v Ukrajini, o katerem bi moral varnostni svet ZN glasovati danes. Rusija za svoj predlog ni dobila niti podpore Kitajske in Indije, zahodne države pa so jo označile za višek sprenevedanja in norčevanja iz mednarodne skupnosti. Resolucijo je namreč sestavila in predlagala država, ki napada civiliste v Ukrajini, kar je bilo preveč tudi za Kitajsko in Indijo, ki sta zato odklonili sosponzoriranje resolucije. Ruski predlog resolucije ni zahteval prekinitve spopadov in umika tujih enot iz Ukrajine niti ni priznaval, da so Rusi v Ukrajini.

06.15  Eksplozije v Lvovu

V zahodnem ukrajinskem mestu Lvov je bilo danes zjutraj slišati najmanj tri eksplozije, je prek omrežja telegram poročala televizija Ukraine 24, povzema Reuters. Ukraine 24 je objavila kratek videoposnetek, na katerem se dviguje gobast steber dima. Kot po poročanju Guardiana trdijo v mestu, je letališče zadela ruska raketa. Kasneje je BBC poročal, da je bila zadeta stavba ob letališču. Glede na več videoposnetkov, objavljenih na družbenih omrežjih, se je dim dvignil iz bližine mednarodnega letališča Lvov. Novinar BBC James Reynolds je naložil tudi fotografijo mestnega obzorja, kjer je bilo videti dim, ki prihaja iz zahodne smeri, od letališča. Kot je potrdil župan Lvova Andrij Sadovy, so ruske rakete udarile na območju blizu letališča, in dodal, samo letališče ni bilo napadeno, oblasti pa ocenjujejo situacijo.

06.12  Italija bi obnovila uničeno gledališče v Mariupolju

Italijanska vlada je pripravljena obnoviti gledališče v poraženem ukrajinskem mestu Mariupol, ki ga je uničil bombni napad, je včeraj po seji vlade dejal minister za kulturo Dario Franceschini, poroča Reuters. »Kabinet ... je odobril moj predlog, da Ukrajini ponudim sredstva in sredstva za čimprejšnjo obnovo. Gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu,« je Franceschini zapisal na twitterju. Na tem družbenem omrežju pa se mu je že zahvalil ukrajinski predsednik Zelenski.

06.10  Blinken se strinja, da so Ruska dejanja v Ukrajini vojni zločini

Državni sekretar Antony Blinken je v četrtek dejal, da se strinja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, da Rusija greši vojne zločine v Ukrajini. Glede Kitajske je Blinken dejal, da bo ta nosila odgovornost za vse ukrepe, ki jih bo sprejela v podporo ruski agresiji, in dodal, da »se ne bomo obotavljali nalagati stroškov«, njegove besede med brifingom v Washingtonu povzema Guardian. Blinken je dejal, da je Kitajska odgovorna, da uporabi svoj vpliv na Putina in brani mednarodna pravila, vendar se zdi, da se Peking »giblje v nasprotni smeri«. »Skrbi nas, da razmišljajo o neposredni pomoči Rusiji z vojaško opremo za uporabo v Ukrajini,« je dejal in uradno potrdil poročila v začetku tedna, da so ameriški uradniki menili, da je Kitajska nakazala svojo pripravljenost, da Moskvi zagotovi takšno opremo oziroma podporo.

00.30  Ob obletnici ruske priključitve Krima danes Biden in Xi o ruski invaziji na Ukrajino

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Xi Jinping bosta danes po telefonu govorila o ruski invaziji na Ukrajino. Pogovor naj bi bil ob 13. uri po srednjeevropskem času. Prav danes sicer mineva osem let od formalne ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Pogovor med Bidnom in Xijem nakazuje, da komunikacijski kanali med ZDA in Kitajsko ostajajo odprti, so pred pogovori sporočili iz Bele hiše. Voditelja bosta predvidoma govorila tudi o drugih vprašanjih skupnega interesa.

Kitajska doslej ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino, Peking v Generalni skupščini ZN tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. So pa na Kitajskem zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga. V ponedeljek se je sicer Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan v Rimu srečal z visokim kitajskim zunanjepolitičnim predstavnikom Yang Jiechijem. Medtem pa danes mineva tudi osem let od formalne ruske priključitve Krima.