Balkanu meglene obljube EU

Bruselj – Balkanske države imajo še vedno verodostojno perspektivo članstva, a za hitrejše približevanje Uniji morajo veliko narediti predvsem same. Takšno bo glavno sporočilo vrha EU in Zahodnega Balkana jutri v Sofiji.

V deklaraciji, ki bo uradno potrjena na vrhu, se sklicujejo na solunski vrh iz leta 2003 in izražajo enotno podporo evropski perspektivi šestih balkanskih partneric. Bolj konkretnih obljub prihodnje širitve – kaj šele letnic – v dokumentu ni. Visoki bruseljski uradniki so opozorili, da Sofija ni bila zamišljena kot vrh, ki bi se ukvarjal s širitvijo, saj bodo na mizi predvsem regionalni projekti. Sklepe o širitveni politiki, denimo glede priporočila evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Makedonijo, bodo sprejemali na rednem vrhu EU junija.
 

Pozitivna gibanja

Za pot Skopja proti EU je ključna rešitev spora o imenu z Grčijo. V Bruslju so opozorili na pozitivna gibanja, kot je bolgarsko-makedonski sporazum o partnerstvu ali demarkacija črnogorsko-kosovske meje. Želijo si več pozitivnih sporočil z Balkana, ki »sprožijo pozitivne odzive na strani EU«. Tudi za Slovenijo (glede Hrvaške) ni zanemarljivo,­ da bo v izjavi vrha zapisano, da krepitev dobrih sosedskih odnosov in regionalne stabilnosti vključuje »iskanje in izvajanje dokončnih, vključujočih in zavezujočih rešitev dvostranskih sporov, ki izhajajo iz dediščine ­preteklosti«.

Med konkretnimi projekti v Bruslju poudarjajo predvsem povezovanje v regiji kot tudi balkanskih držav z EU. Kot nesprejemljivo navajajo, denimo, da let z Balkana v Peking ali Tokio traja manj kot let med nekaterimi glavnimi mesti ­držav v regiji.
Boljša povezljivost vključuje tudi naložbe v infrastrukturo, predvsem na področju prometa, telekomunikacij in energetike. Tako naj bi nastal regionalni trg elektrike. Posebna prednostna naloga je sodelovanje EU z Balkanom na področju boja proti terorizmu in ustavljanja nezakonitih ­migracij.