Balkan drvi v širitveno slepo ulico

Bruselj – Evropska komisija ­poskuša ob koncu mandata predstaviti bolj pozitivno bilanco preobrazbe balkanskih držav in njihove perspektive za članstvo v EU. Kljub temu je videti, da bolj temeljitih premikov ni na obzorju.

Povedno je že to, da so oceno reform ter priporočila Zahodnemu Balkanu in Turčiji objavili šele po evropskih volitvah. Na to je vplival tudi strah, da bodo populisti izrabili širitvene načrte Bruslja za kampanjo proti EU. Pozitivne novice iz nove analize so bile predvsem za Albanijo in Severno Makedonijo. Ker da sta izkoristili priložnost in naredili reforme na ključnih področjih, je evropska komisija spet predlagala državam članicam, naj z obema začnejo pristopna pogajanja. Po optimističnem scenariju bi članice lahko sprejele odločitev že junija.

Svetla točka

Predvsem Severna Makedonija po prespanskem sporazumu z Grčijo velja za svetlo točko. Kar nekaj napredka so opazili na številnih področjih. Predsedniške volitve so potekale gladko, medetnični odnosi so kljub občasnim incidentom mirni, zagnali so reformo javne uprave, napredujejo v boju proti korupciji, konstruktivni so pri upravljanju migracijskih tokov … Drugače kot v evropski komisiji ali evropskem parlamentu je med državami članicami kar nekaj dvomljivk. Posebno močno pritiska na zavoro Francija, ki postaja glavna nasprotnica novih širitev.

Nosilka liste Emmanuela Macrona Renesansa na evropskih volitvah v Franciji Nathalie Loiseau,­ denimo, se je med kampanjo hvalila, da je na položaju ministrice za evropske zadeve »blokirala širitev z Albanijo in Severno Makedonijo«. Tudi v več drugih članicah so še vedno prisotni zadržki, ali je že primeren čas. Slovenija je na drugi strani med članicami, ki najbolj odločno podpirajo začetek pogajanj z obema državama. To naj bi ohranjalo verodostojnost širitvenega procesa in nadaljevanje reform v državah kandidatkah.



Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je opozorila, da bi spodkopali stabilnost, če ne bi nagradili zgodovinskih­ dosežkov in reform. Med poznavalci Balkana je kar nekaj dvomov, ali si albanske pravosodne in druge reforme zaslužijo takšne pohvale, kot jih izrekajo v Bruslju. V balkanski regiji potekajo pristopna pogajanja s Črno goro in Srbijo. Beograd je odprl 14 pogajalskih poglavij, začasno pa zaprl dve. Govoriti ni mogoče niti o približni letnici vstopa. Širitveni komisar Johannes Hahn je opozoril, da so pogajanja z najmlajšo članico Hrvaško trajala osem let.

Dolga pot

Razlogov, da bi bila v primeru­ Srbije in drugih krajša, ni. Za Bruselj in države članice je ključno vprašanje normalizacije odnosov s Kosovom. V evropski komisiji ugotavljajo, da je Srbija angažirana v dialogu in da je pokazala samoobvladovanje v odzivu na kosovsko uvedbo carin. Kljub temu pričakujejo od Beograda znatna prizadevanja, zlasti v mednarodnih odnosih, da bo vzpostavil okolje za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma s Kosovom. Tak sporazum je v očeh Bruslja nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na evropski poti.

Kosovo je v posebno težkem položaju. Kot edina država v balkanski regiji mora čakati na liberalizacijo vizumskega režima. »Korupcija je široko razširjena in vzbuja skrb,« ugotavljajo v evropski komisiji. Vlado v Prištini so še enkrat pozvali, naj prekliče carine na blago iz Srbije in BiH. Tako Kosovo kot BiH še nimata statusa uradnega kandidata za članstvo EU. O začetku pogajanj s Sarajevom v evropski komisiji opozarjajo, da se bodo lahko začela, ko bodo sprejeti nadaljnji ukrepi na področju demokracije, pravne države, državne administracije …