Donald Trump, v nacionalista spremenjeni mojster poslovnega in drugega šova
45. predsednik ZDA, pred vstopom v politiko razvpiti newyorški nepremičninski magnat in zvezda resničnostne televizije, se je junija 1946 rodil v družini nemških in škotskih priseljencev, ki so se poslovno uveljavili v newyorškem Queensu. Njihov najslavnejši sin je s svojimi zlato-steklenimi nebotičniki prodrl tudi na elitni Manhattan ter pri tem večkrat bankrotiral, a se vsakokrat spet postavil na noge. Nazadnje se je ponovno rodil kot politični zagovornik novega ameriškega nacionalizma v spopadu z globalizacijo s kitajskim predznakom, domači nasprotniki pa ga nikoli niso sprejeli za legitimnega predsednika. Proti njemu so najprej izvedli obširno preiskavo sodelovanja z ruskim spodkopavanjem volitev 2016, ko tega niso mogli dokazati, pa še proces razreševanja zaradi spraševanja ukrajinskega predsednika
Volodimirja Zelenskega o Joeju Bidnu. Trumpa je rešil senat z republikansko večino, demokrati pa ne izključujejo novih procesov zaradi odgovorov na pandemijo covida-19 in drugega.
Joe Biden FOTO: Drew Angerer/AFP
Joe Biden, ostareli up ameriških demokratov
47. podpredsednik ZDA in dolgoletni senator iz Delawara
Joseph Robinette Biden ml. se je pred skoraj 78 leti rodil v pensilvanskem Scrantonu in zato tudi kot sedanji demokratski predsedniški kandidat rad poudarja delavske korenine. A je bil njegov oče prodajalec avtomobilov, ki se je med propadanjem nekoč cvetočega premogovniškega in industrijskega mesta izselil v Delaware, njegov sin pa je leta 1972 postal šesti najmlajši senator v ameriški zgodovini. Podpredsednik v administraciji prvega temnopoltega predsednika ZDA
Baracka Obame je predsedniško srečo že poskušal leta 1988 in 2008, a je moral prvo kampanjo prekiniti zaradi plagiata govora britanskega laburističnega politika. Letos pa je kljub visoki starosti in nizki energiji – ali pa prav zato – uspel predsedniško tekmo obrniti v plebiscit o ukrepanju republikanskega predsednika v epidemiji novega koronavirusa. S tem se je spretno izognil tudi vprašanju, ali bo državo vodil kot sredinski politik ali jo bo prepustil skrajni levici svoje stranke.
Mike Pence FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Mike Pence, tiha konservativna protiutež bombastičnega predsednika
Trumpov podpredsedniški kandidat je tudi tokrat nekdanji radijski voditelj, kongresnik in guverner Indiane
Mike Pence. 51-letnik velja za mirnega in celo dolgočasnega, a prihaja iz volilno izjemno pomembnega ameriškega srednjega zahoda ter se je izkazal v televizijski debati z demokratsko podpredsedniško kandidatko
Kamalo Harris.
Vse Trumpove afere
Republikanskega predsednika so že od začetka politične kariere spremljale obtožbe skokov čez plot, New York Times pa je tik pred volitvami objavil še davčne izpiske, ki kažejo, da je Trump leta 2016 in 2017 plačeval komaj kaj dohodnine. Republikanski predsednik govori o milijonih predplačanih davkov in davčno upravo obtožuje prepočasnega obravnavanja. A še ni predložil nobenih dokazov, nasprotniki pa mu za prihodnja leta napovedujejo gigantske dolgove. Obtožujejo ga tudi pridobivanja dobičkov s svojimi hoteli. Med obiski tujih voditeljev v floridskem klubi Mar-a-Lago naj bi davkoplačevalcem zaračunal po tri dolarje za kozarec vode in 6000 dolarjev za rože ter zviševal cene sob, je pisal Washington Post.
Kamala Harris FOTO: Mark Makela/AFP
Kamala Harris, ženska temnejše polti na morebitni poti v Belo hišo
Demokratskemu predsedniškemu kandidatu Bidnu s slovesom sredinskega politika stoji ob strani podpredsedniška kandidatka, ki jo uvrščajo med najbolj levičarske člane ameriškega senata. V ameriškem sistemu, ki ceni zdravstveno izbiro, se je zavzemala za razširitev zdravstvenega zavarovanja za starejše Medicare na vse državljane, podprla zeleni new deal levičarske newyorške kongresnice
Alexandrie Ocasio-Cortez, nasprotovala vsem omejitvam za prekinitve nosečnosti in ilegalne emigracije ter pozdravljala višanje davkov. V preteklosti je nasprotovala tudi pridobivanju fosilnih goriv s hidravličnim drobljenjem kamnin, imenovanim fracking, ki je ZDA spet povzdignilo na sam vrh svetovnega pridobivanja nafte in zemeljskega plina. Kamala je odgovarjala kriteriju temnopolte ženske, ki si ga je za svojo podpredsedniško kandidatko že v začetku leta zastavil Joe Biden, pa tudi pomikanju demokratske stranke na levo, ki ga je med
primaries dokazal tudi ponovni vzpon vermontskega senatorja in demokratičnega socialista
Bernieja Sandersa. Zaradi dvomov o zdravju demokratskega predsedniškega kandidata hčer indijskih in jamajških priseljencev nekateri že vidijo predčasno na čelu Bele hiše.
Ameriška prva družina FOTO: Mike Theiler/Reuters
Prva dama Melania in (kot pravijo) slovensko govoreči sin Barron
Ameriška prva dama
Melania Trump je ta čas nedvomno najbolj znana oseba slovenskega rodu na svetu, pa čeprav petdesetletna nekdanja Sevničanka že zaradi svojega statusa poudarja svojo ljubezen do ZDA, verjetno tudi zaradi vsega, kar ji je dala druga domovina. Nekdanja študentka arhitekture in manekenka se v sklopu svoje pobude Bodi najboljši veliko ukvarja z otroki in odvisniki, svoj smisel za eleganco pa poskuša z obnovo Rose Gardna in prazničnimi okraševanji prenesti tudi na Belo hišo. Tako kot njen mož je pri tem pogosto tarča kritičnih medijev, druga zunaj ZDA rojena prva dama ter prva, katere materni jezik ni angleščina, pa po nekaterih poročilih s svojim štirinajstletnim sinom
Barronom govori slovensko, prav tako stara starša
Viktor in
Amalija, ki živita v bližini.
Joe Biden s sinom Hunterjem FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Hunter Biden, problematični sin predsedniškega kandidata
Joe Biden slovi po širokem in prijaznem nasmehu, a se za njim skrivajo osebne tragedije. Že v mlajših letih je moral po prometni nesreči pokopati prvo ženo in hčerko, kasneje mu je umrl sin
Beau, zdaj pa se mora soočati še z obtožbami na račun delovanja drugega sina
Hunterja v Ukrajini, na Kitajskem in drugje. Le nekaj tednov pred volitvami je javnost izvedela za domnevni prenosni računalnik z obremenjujočimi elektronskimi dopisovanji dolga leta od mamil odvisnega petdesetletnika, ki naj bi dokazovali tudi vpletenost nekdanjega podpredsednika v dvomljivo poslovno sodelovanje. Joe Biden je vse to zavrnil kot blatenje, a zadevo preiskuje zvezni preiskovalni urad FBI.
Vprašanje politične opredeljenosti medijev in družbenih omrežij
Afera Biden je razkrila skrb vzbujajočo politično opredeljenost družbenih medijev, kot sta Twitter in Facebook, ki najprej nista dovoljevala širjenja poročil o njej. Twitterjev Jack Dorsey, Facebookov Mark Zuckerberg in Googlov Sundar Pichai so morali na zagovor pred pristojni senatni odbor, če bodo imeli republikanci dovolj besede v kongresu in Beli hiši, pa jim morda grozi odvzem pravne zaščite zaradi objavljene vsebine. V nasprotju s časopisi in drugimi tradicionalnimi mediji so družbeni mediji zaščiteni že vse od svojih začetkov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Kanye West FOTO: Randall Hill/Reuters
Kanye West in drugi predsedniški kandidati brez možnosti za zmago
Resne možnosti za zmago na tokratnih ameriških predsedniških volitvah imata le republikanec Donald Trump in demokrat Joe Biden, to pa ne pomeni, da si edina prizadevata za Belo hišo. V vseh ZDA sta v tekmi še zeleni
Howie Hawkins in
Jo Jorgensen iz libertarne stranke, sedem drugih pa se jih je uvrstilo v najmanj petih zveznih državah. Najbolj razvpiti med temi je raper
Kanye West, soprog po svojih oblinah znane zvezdnice resničnostne televizije
Kim Kardashian. Ameriška javnost je lahko med predvolilno kampanjo opazovala živčne zlome in verske prerode 43-letnega modnega ustvarjalca in nadobudnega arhitekta, demokratsko nastrojene hollywoodske zvezde, kot je
Jennifer Aniston, pa so se bale, da bo demokratom odvzel del glasov temnopoltih Američanov. »Mislim zelo tridimenzionalno, ne mislim v črno-belih linijah, v katerih sem bil programiran,« je v nedavnem intervjuju razlagal kreator športnih copat Yeezy. »Mislim v barvah.« A je v svoji verski gorečnosti tudi »hodil po vodi« ter se predstavljal za sodobnega Mojzesa, Kim pa je za štirideseti rojstni dan podaril hologram pokojnega očeta
Roberta Kardashiana.
Komentarji