Američanke hočejo ohraniti nadzor nad svojimi telesi

Umetna prekinitev nosečnosti se je na še enih ameriških volitvah izkazala za slabo znamenje za republikance, ki se zavzemajo za velike omejitve. Volivci skoraj 12-milijonskega Ohia so odločili, da bo pravica do splava zapisana v njihovo ustavo.

Ko je vrhovno sodišče lani končalo zvezno zaščito pravice do splava, leta 1973 določeno z razsodbo Roe proti Wadu in nekaterimi kasnejšimi razsodbami, so demokrati obupavali. Vračanje odločanja o tem na raven zveznih držav pa prinaša odločitve, zelo podobne evropskim. Na drugi stani Atlantika o splavu ne odločajo sodišča, ampak parlamenti, večina pa se jih odloča za sredinske poti. Tudi v ZDA bo morda nekaj zveznih držav vztrajalo pri strogih omejitvah, a kot so pokazali volivci Ohia, večina noče ekstremnih rešitev. 

Številni demokrati se bojijo ponovne predsedniške kandidature Joeja Bidna. FOTO: Leah Millis/Reuters

Pred spreobrnitvijo razsodbe Roe proti Wadu so na vseameriški ravni dovoljevali umetno prekinitev nosečnosti do 23. tedna nosečnosti ali še kasneje, v prihodnosti bo večina zveznih držav morda pristala nekje pri petnajstem tednu, kot na primer Misisipi. Petnajst tednov je pet tednov več od Slovenije in tri več od Nemčije, pri številnih bolj omejevalnih zakonodajah pa so tudi v ZDA že posredovali volivci ali pa še bodo.

Republikanski zakonodajalci in državno ustavno sodišče bodo morda poskušali vsaj znižati dovoljeno mejo za splav, ki je zdaj nekaj več kot enaindvajset tednov, a so njihova prizadevanja za šesttedensko omejitev dobila zvenečo klofuto. Radikalne omejitve so s pomočjo volitev že prej zavrnili v Kaliforniji, Kansasu, Kentuckyju, Michiganu, Montani in Vermontu, pripravlja pa se še nekaj referendumov o tem vprašanju. Že v Ohiu je mnoge pretresla usoda desetletne žrtve posilstva, ki je morala narediti splav v Indiani.

Sloves zmerne alternative Donaldu Trumpu se guvernerju Virginije Glennu Youngkinu odmika. FOTO: Win Mcnamee/Getty Images via AFP

Demokratski predsednik ZDA Joe Biden je odločitev volivcev Ohia pozdravil kot zavrnitev republikancev »maga«, kot imenuje privržence nekdanjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa. Ta po raziskavi javnega mnenja, objavljeni v časopisu New York Times, vodi v vrsti najbolj odločilnih nihajočih zveznih držav ter tudi pred vsemi republikanskimi tekmeci za predsedniško imenovanje. Trump je konservativce že svaril pred prevelikim omejevanjem pravice do splava.

Zadnjega republikanskega predsednika vsaj doslej niso prizadele niti obtožnice proti njemu na več različnih sodiščih, med demokrati pa se širi strah pred ponovno Bidnovo predsedniško kandidaturo. Američani so jezni zaradi draginje in zadolževanja, torkove volitve le leto dni pred predsedniškimi volitvami demokratom vendarle prinašajo nekaj upanja na boljše čase: guverner Kentuckyja Andy Beshear se je obranil republikanskega izzivalca Daniela Camerona, republikanskemu guvernerju Virginije Glennu Youngkinu pa so volivci odrekli nadzor nad parlamentom.

Youngkina so si mnogi bolj sredinski republikanci želeli za protiutež Trumpu, če virginijski guverner ne bo obranil videza zmagovalca, pa bodo Američani prihodnje leto morda res dobili ponovitev predsedniške tekme iz leta 2021. Za piko na i se je v Pensilvaniji zatikalo pri aparatih za štetje glasovnic.