Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Ambiciozni predlogi novega predsednika

Predlogi reform v Mehiki: Konec privilegijev za mehiške politike?
Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, poznan tudi kot Amlo. FOTO: Carlos Jasso/Reuters
Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, poznan tudi kot Amlo. FOTO: Carlos Jasso/Reuters
Katja Miklavčič
12. 7. 2018 | 16:00
3:30
Zmagovalec mehiških predsedniških volitev Andrés Manuel López Obrador, ki je pred slabima dvema tednoma zbral več kot polovico glasov volivcev, je predstavil dvanajst predlogov o reformah Mehike, ki, kot je ponavljal že med volilno kampanjo, vstopa v obdobje velikih sprememb.

Andrés Manuel López Obrador je skladno s predvolilnimi obljubami na srečanju z bodočimi zakonodajalci iz vrst lastne stranke veliko časa posvetil vizijam za spremembo politične kulture v Mehiki. Da se za javne funkcionarje končuje obdobje privilegijev, je povedal večkrat in napovedal spremembo 108. člena ustave, ki določa, da je lahko predsednik v času mandata obtožen le izdaje domovine in grobih kršitev javnega reda. Člen bo spremenjen tako, da bo predsednika mogoče obtožiti tudi volilnih nepravilnosti in korupcije. Uveden bo tudi mehanizem, s katerim bodo volivci na polovici šestletnega mandata predsedniku izrazili (ne)zaupnico. Spremenjen bo še 127. člen ustave, ki ureja področje plač javnih uslužbencev. Plače visokih javnih uslužbencev, vključno s predsednikovo, bodo znižane, po mnenju Obradorja je namreč predobro plačanih visokih uradnikov v državi preveč. Poleg tega je previsok javni dolg, enormna sta korupcija in kriminal, zaradi česar zmagovalec predsedniških volitev napoveduje tudi spremembo kazenskega zakonika. Korupcija in volilne prevare bodo po novem obravnavane kot hujši zločini, obtoženci pa si med sodnim postopkom ne bodo več mogli kupiti svobode s plačilom varščine.
 

Manj za elite, več za množice


Poslanci koalicije Skupaj ustvarjamo zgodovino (Juntos haremos historia), ki jo poleg Obradorjeve stranke Gibanje za nacionalno obnovo (Morena) sestavljata še Delavska stranka (PT) in stranka Družbeno stičišče (Encuentro Social), bodo začeli delati septembra. Koalicija ima večino v zveznem senatu in parlamentu, prioritetno se bodo posvetili tudi (delni) odpravi šolske reforme nekdanjega predsednika Enriqueja Peñe Nieta, ki je med drugim razburil šolski sindikat s tem, ko mu je odvzel monopol nad zaposlovanjem učiteljev. Kot je napovedal Amlo, bo v ustavo zapisana tudi pravica do javnega in brezplačnega šolstva na vseh stopnjah, v želji po zmanjševanju izseljevanja bo povišana minimalna plača na severu države ob meji z ZDA, odpravljen bo tudi junijski predsedniški odlok, ki (lokalnim) oblastem omogoča podeljevanje koncesij za zajemanje vode za zasebnike, predvsem industrijo.

V odgovoru na vprašanje, zakaj predlogi reform ne vključujejo sprave, ki jo je López Obrador v času predsedniške kampanje omenil kot možnost reševanja konfliktov v Mehiki, je novoizvoljeni predsednik povedal, da pogovori o tej temi še potekajo, saj je to »kompleksna zadeva«.

V državi z veliko problemi se Obradorjevi bolj ali manj preprosti načrti zdijo precej idealistični. Medtem ko ga mnogi označujejo za populista, bo zmagovalec volitev v kratkem lahko dokazal, kako resno misli z ambicioznimi reformami, je za Delo komentirala profesorica Guadalupe Correa-Cabrera.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine