Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija bo še naprej povečevala vlaganja v obrambo, a do izpolnitve Natovega cilja o dveh odstotkih BDP za obrambo je še daleč. V zavezništvu je čedalje več glasov, tudi iz nekdaj dvomljive Nemčije, da bi dva odstotka morala postati spodnja meja.
Na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju se je že začela razprava o nadgradnji zavez, ki bo potrjena na vrhu zavezništva julija v Vilni. »Je precej široko zavedanje, da je treba krepiti obrambne izdatke,« je razpravo povzel minister za obrambo Marjan Šarec. Slovenija do prihodnjega leta ne bo izpolnila niti zaveze o vlaganjih v višini poldrugega odstotka BDP, a se bo približala tej ravni.
Po Šarčevem mnenju pred očmi ne bi smeli imeti samo višine izdatkov, saj da morajo ti biti »realistični, verodostojni in vzdržni«. Slovenija, ki je po izdatkih že dolga leta pri repu Natovih držav, po novem načrtuje, da bo dvoodstotni cilj dosegla leta 2030 ali pet let prej, kot je bilo predvideno doslej. Večjih težav pri sprejemanju novega cilja ne pričakuje, četudi del slovenske politike nasprotuje višjim izdatkom. Pričakuje, da jih bodo podprli »tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije«.
»Vsa leta nevlaganj so naredila svoje,« je ocenil Šarec. Slovenska vojska je več let zapored dobivala negativno oceno predsednika republike glede pripravljenosti na delovanje v vojni. To je označil za ponižujoče. Minister je sicer opozoril, da se v obrambni sistem steka več denarja in da je naloga načrtovalcev pripraviti smotrno porabo.
Glede na položaj bo žgoče vprašanje ostalo vzpostavljanje srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona v okviru Natovih ciljev zmogljivosti. Alternativo boxerjem, ki se jim je vlada Roberta Goloba odrekla, še iščejo, trenutno zbirajo ponudbe. Šarec je opozoril, da bi vzpostavljanje bataljonske skupine z boxerji stalo 1,2 milijarde evrov in da niti z njimi ne bi dosegli roka (vzpostavitev bataljonske skupine leta 2027).
Cilj Golobove vlade je, da bi z alternativno rešitvijo privarčevali 400 milijonov evrov. Dobava oklepnikov bo povezana tudi s proizvodnimi zmogljivostmi izvajalca, ki bo izbran. Je pa Šarec opozoril, da bi tudi pri boxerjih lahko nastala zamuda, saj je tudi Litva nanje čakala štiri leta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji