Zvestoba ne šteje, četudi biserna

Ljubljana – Odločitev NLB, da 15. junija zapre še deset poslovalnic po Sloveniji, je tako kot konec leta 2018, ko so jih zaprli štirinajst, naletela na velik odpor prizadetih lokalnih skupnosti. Župani pišejo protestna pisma, občani podpisujejo peticije proti ukinitvi, vrstijo se novinarske konference, vse z upanjem, da si bo vodstvo NLB premislilo.

Z velikim razočaranjem so obvestilo o zaprtju bančne poslovalnice NLB sprejeli na Bledu. Župan Janez Fajfar pravi: »Težko verjamem, da je poslovalnica poslovala z izgubo, kar bi bil edini upravičeni razlog za prenehanje poslovanja. Še bolj pa me čudi odnos banke do javnosti na splošno, saj smo s finančno injekcijo, ki je je bila NLB deležna od države, posredno obremenjeni vsi slovenski davkoplačevalci. Bled ima velik delež starejšega prebivalstva, ki ne obvlada digitalnega poslovanja. Zdaj se bodo, vključno z mano, očitno morali voziti v trideset kilometrov oddaljeni Kranj, dokler se jim bo to zdelo vredno.«

V Krškem bodo poslovalnico izgubili v drugem največjem naselju, v Senovem, v katerem živi veliko starejših ljudi. »Iz tamkajšnje krajevne skupnosti nas pozivajo, naj kaj storimo. A župani težko vplivamo na odločitev banke. Problem je, ker pri nas izginjajo tudi bankomati. Podobno se dogaja v Pošti Slovenije. Če je ta negativni proces še nekako razumeti v primeru banke, pa je v primeru države in ukinjanja njenih služb na terenu nesprejemljivo. To je napačen proces, ki naj bi ga rešila regionalizacija, a o tem nisem najbolj prepričan,« je povedal krški župan Miran Stanko.
 

Svoje stranke že obveščajo o zaprtju

Iz NLB pojasnjujejo, da so se za nadaljnjo optimizacijo poslovne mreže odločili na podlagi meril, kot so rentabilnost, potencial za širitev in geografska umeščenost. Svoje stranke o spremembah že obveščajo. »Poskrbeli bomo za prenos poslovanja v drugo, njim najbližjo enoto, lahko pa jo bodo izbrale tudi same. Prenos poslovanja ne bo prinesel nobenih dodatnih stroškov, prav tako se zaradi tega ne bodo spremenile njihove pogodbe ali storitve, enake ostajajo tudi številke računov in plačilnih kartic,« so sporočili iz NLB.

V primeru Mislinje, kjer ima račune NLB kar 80 odstotkov prebivalcev, je najbližja poslovalnica v Slovenj Gradcu ali Velenju. Obe sta oddaljeni dvanajst kilometrov. Svet koroške regije je na NLB naslovil protestno pismo in odgovorne pozval, naj odločitev prekličejo. »V Radencih smo bili o zaprtju obveščeni enostransko, brez možnosti pogovorov. Brez banke je ostalo 5200 ljudi,« je povedal župan Roman Leljak.



V občini Semič po oceni županje Polone Kambič od leta 1974 banki zaupa 90 odstotkov občanov in občank in tudi večina podjetij, kar je po njenem mnenju gotovo fenomen v slovenskem prostoru. »Sprašujemo se, kako je takšna 'biserna zvestoba' lahko tako malo vredna pri banki, ki v poslovnem poročilu za lani prisega na 'družbeno odgovornost, na čutenje z okoljem in regijo, v kateri deluje', in se tudi priduša, da želi prispevati k boljši kakovosti življenja. Ni nas prepričala!« sporočajo iz Semiča, od koder je do najbližje poslovalnice NLB osemnajst kilometrov. V znak protesta v občini zbirajo podpise, za ohranitev poslovalnice pa se je zavzel tudi občinski svet. »Ne moremo se kar predati,« je odločena Kambičeva.