Župani ocenjujejo: v redovalnici vse od dvojke do petice

Ljubljana – Od odlično do zadostno – tako širok je spekter ocen, ki so jih sodelovanju z vlado Marjana Šarca po prvem letu na oblasti dali župani enajstih mestnih občin. Skoraj ga ni vladnega resorja, ki ne bi bil deležen kritik županske enajsterice, v kateri je sicer šest novincev. Večina težav mestnih občin se zdi kronična, povezana je s premalo denarja iz državne blagajne, pretežno pa so naslovljene na okoljski, prometni in energetski resor.





V mestnih občinah živi dobra tretjina Slovencev, a to jim ne zagotavlja višjih plač, boljše infrastrukture, hitrejšega napredka ... Prej obratno: večja občina, več težav. Te se v prvem letu županskega mandata 2018-2022 (še) niso občutno spremenile. Brezposelnost je v vseh mestnih občinah, enako kot v državnem merilu, upadla, a najvišja ostaja v Murski Soboti. Povprečna bruto plača je od slovenske nižja v isti sedmerici mestnih občin kot lani, razvitost se je v letu dni rahlo povečala le v Novem mestu in Novi Gorici, padla je v petih občinah, najbolj v Kopru. Za odtenek višjo bruto plačo kot predhodniki so junija letos dobili vsi »stari« župani (ljubljanski Zoran Janković, murskosoboški Aleksander Jevšek, novomeški Gregor Macedoni, podatka za velenjskega Bojana Kontiča ni) in novinec – kranjski Matjaž Rakovec. Primerjava bruto županskih plač s povprečjem bruto plač v občinah kaže največje odstopanje v Mariboru: plača župana Saše Arsenoviča je 2,6-kratnik občinskega povprečja; enako razmerje je v 2018 veljalo v Velenju.
 

Matjaž Rakovec, kranjski župan. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Matjaž Rakovec, župan MO Kranj

»Z vlado odlično sodelujemo, prav tako z resornimi ministri, s katerimi poskušamo na najvišji ravni razrešiti probleme, ki so se v Kranju nakopičili v zadnjih desetletjih. Vlada je odprta za dialog in zadovoljen sem, da smo v stalnih stikih. V bližnji prihodnosti nameravam predsednika vlade povabiti, da izvede sejo vlade v Kranju - tudi kot pripravo na predsedovanje Slovenije Svetu EU leta 2021. Brdo pri Kranju bo tedaj glavno protokolarno središče, sodelovanje z našo občino pa zato še bolj intenzivno.«

Denar gre od države težko

Kljub temu, da je mestni župani ugotavljajo, da občinam kronično primanjkuje denarja za obvezne naloge, so nekateri precej okrepili občinsko upravo: v Celju imajo v novem mandatu poklicno podžupanjo, nepoklicnega podžupana in pooblaščenca, v Kranju je novi župan imenoval dva podžupana, direktorja mestne uprave in vodjo svojega kabineta, v Novem mestu si je »stari« novi župan ob dveh nepoklicnih privoščil še poklicno podžupanjo … Ptujska »posebnost« so tri čistilke, ki so jih prej najemali, nova županja Nuška Gajšek pa jih je zaposlila.



Celjski župan Bojan Šrot, ki si želi, da bi začne država »občine pravično financirati«, saj brez tega ni skladnega razvoja, ni edini kritik »skoposti« države. Tudi novomeški Gregor Macedoni ugotavlja, da je imela največji vpliv na finančno poslovanje občin rast plač javnih uslužbencev. Za nerealizirane cilje v veliki meri dolži državo tudi Nuška Gajšek: »Ptuj je glede na obseg zakonskih nalog podfinanciran; ko k temu prištejemo še manko 150.000 evrov zaradi dviga plač, govorimo o primanjkljaju 1,5 milijona evrov, ki gre v celoti na račun investicij. Spomnimo še na julijsko neurje, ki je razdejalo Ptuj; ko dodamo še to sanacijo, so številke vrtoglave.« Tudi Velenje bi imelo še »mnogo stvari, če država občinam ne bi nalagala dodatnih zakonodajnih nalog in zviševala stroškov dela nesorazmerno z dvigom povprečnin«, meni župan Bojan Kontič. Vrzel zaradi nezadostnega financiranja z države so z lastnimi izvirnimi prihodki primorani krpati tudi v Mariboru, zaradi česa jim ostaja manj za razvojne investicije. Povečani izdatki za plače vzgojiteljev v vrtcih so bili po besedah Klemna Miklaviča, novogoriškega župana,« eden prvih mrzlih tušev v mandatu«: »Menim, da morajo biti mestne občine izdatneje financirane, saj nosijo bremena, ki jih druge občine nimajo.«

Preveč hrupa in predraga zdravila

Bojan Šrot, ki že dvajset let nepoklicno županuje Celju, resorjev v Šarčevi vladi, ki so jim bolj ali manj naklonjeni, ne želi izpostavljati, zaradi sanacije onesnažene zemljine pri vrtcih pa trenutno intenzivneje sodeluje z ministrstvom za okolje in prostor (Mop). Brez evropskih projektov bi se bistveno manj dogajalo tudi v Kranju, meni župan Matjaž Rakovec, ki je podedoval občino »z zelo neugodnim srednjeročnim proračunskim načrtom, ki je obetal rekordne primanjkljaje v višini več deset milijonov evrov«. Manjkajoča sredstva zagotavljajo z zadolževanjem. A četudi sodelovanje z vlado ocenjuje za odlično, nekatere javne agencije po njegovem prepočasi rešujejo težave, kot so denimo zapiranje poštnih poslovalnic in reševanje problematike hrupa zaradi preletov letal z brniškega letališča.



Največji trn v ponovnem mandatu Aleksandra Jevška so Pomurske lekarne, ki zdravila nabavljajo neposredno od dobaviteljev, brez javnih naročil:»Zato so zdravila po nepotrebnem dražja, storitve pa slabše.« Jevšek končne ocene sicer »odličnega« enoletnega sodelovanja z vlado »še ne daje, saj bo ta odvisna od realizacije sklenjenih dogovorov«. Korektno s Šarčevo vlado sodelujejo Ptujčani, najbolj pa se jim zaradi dolgotrajnih postopkov pri pregledovanju vlog, odločanju in sklepanju pogodb zatika z okoljskim resorjem. Da so pri Šarčevi vladi naleteli na pozitiven odziv, mariborski Saša Arsenovič pojasnjuje z »dobrim sogovornikom«, ki so ga našli v njihovi občini. S trenutno vlado korektno sodeluje in sproti rešuje izzive tudi Zoran Janković, župan prestolnice, ki je »kot edina v Evropi del prostorov mestne hiše namenila asociaciji LGBT, v tem mandatu pa pričakuje, da bo muslimanska skupnost po več kot petdesetih letih dočakala svoj verski objekt.«