Dražgoše – Pod mogočnim Ratitovcem in Jelovico je danes pri partizanskem spomeniku padlih borcev in domačinov v Dražgošah potekala spominska slovesnost ob 78-obletnici bojev Cankarjevega bataljona. Zbranim je spregovoril Ervin Fritz, pesnik, dramatik in prevajalec in se zavzel za državo, ki bo vsakomur zagotavljala človeka vredno življenje.

»Zasebna tržna ekonomija, gospodarstvo, ki diktira državnim oblastem sumljive zakone, oblasti, ki gojijo sistemsko korupcijo, ki so razprodale nacionalno bogastvo, nekdaj skupno last, in ki hlapčujejo tujim interesom in interesom bogatih, oblasti, ki drsijo v fašizacijo, ne morejo več zagotavljati ljudske blaginje. Naša gesla so podružbljena proizvodnja in družbena praksa, socialna skladnost, enakost, varnost, zaščita okolja, znanost in kultura,« je več kakor pettisočglavi množici, ki je danes prišla na Dražgoše, povedal Fritz.



Spomnil se je tistih okrutnih razmer, ko je vsaka misel na upor mejila na brezupno norost. Toda samo mirno čakanje na usodo, ki so jo Slovencem namenili zavojevalci, je bilo še bolj nerazumno. Takratnega upora niso mogle streti nobene še tako okrutne represalije. Partizanski boj tudi za sedanje generacije pomeni zgled človečnosti in navdih v prizadevanjih za obstanek naroda in človeka vredno življenje.



Zbrane na prireditvi je pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora, generalmajor Ladislav Lipič, in se med drugim zavzel, da je treba spore med državami reševati na miroljuben način. »Nihče se nima pravice poigravati z usodo sveta, ne glede na svojo ekonomsko in vojaško moč,« je med drugim povedal Lipič.

Odmevale so partizanske pesmi

Več kakor osemsto pohodnikov se je okoli poldneva, ko je bila napovedana slovesnost ob osrednjem spomeniku, zgrnilo v Dražgoše. Največ jih je pešačilo bolj ali manj organizirano, za prapori borčevskih organizacij in slovenskimi zastavami s petokrako zvezdo ali pa brez iz Selc in Železnikov.



Najdaljšega nočnega pohoda, skoraj 40-kilometrskega Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni, se je udeležilo 297 ljudi, prav tako nočnega 25-kilometrskega in morda najbolj zahtevnega pohoda iz Železnikov čez Ratitovec, pa 110 pohodnikov. Na vsakem koraku je bilo mogoče slišati partizanske pesmi, tiste, ki so takratnim borkam in borcem vlivale pogum, da so v nevzdržnih razmerah premagovali lakoto, mraz in se za povrh še borili proti okupatorju in domačim izdajalcem.

Sodišče bi oprostilo tudi Hitlerja

Del poti je prehodil tudi nekdanji poveljnik grosupeljskega območnega štaba teritorialne obrambe in upokojeni polkovnik Slovenske vojske Miloš Šonc, ki se redno udeležuje slovesnosti v Dražgošah. Pravi, da zaradi spomina na junaški boj Cankarjevega bataljona, Dražgošanov in vseh tistih, ki so se uprli okupatorju.



»Z današnjo navzočnostjo želim opozoriti tudi na nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča glede izdajalskega generala Leona Rupnika. Sporna oprostilna sodba pomeni jasno sporočilo vsem, da je izdaja domovine odslej vrednota. In to je nesprejemljivo,« je opozoril Šonc, ki je kritičen tudi do natofilov in trumpofilov v Sloveniji. Zoper razveljavitev sodbe Rupniku se je opredelil tudi Tadej Trček, generalni sekretar zunajparlamentarne Socialistične partije Slovenije (SPS), sicer pravnik, ki je diplomiral na temo o vzrokih razpada nekdanje SFRJ.



»Moram poudariti, da problem ne izvira iz delovanja sodnikov, ampak iz zakonodaje, ki jo je režim uzakonil po letu 1991. Osamosvojitev je bila kontrarevolucija, s katero so nazaj vpeljali klerofašistični režim, prilagodili zakonodajo potrebam klerofašizma, kar odraža tudi razveljavitev sodbe generalu Rupniku, izdajalcu, na podlagi instituta zahteve za varstva zakonitosti, ki ga omogoča zakonodaja.



Namen zahteve v konkretnem primeru je rehabilitacija izdajalcev,« je bil ogorčen Trček. Številni udeleženci prireditve, s katerimi smo se pogovarjali na to temo, so izražali nezadovoljstvo in skrb, ker da postaja izdajstvo naroda vrlina. Marijan Križman, predsednik slovenske borčevske organizacije, je pikro dejal: »Če bi pred naše sodišče stopila Hitler in Himmler, bi ju zaradi pomanjkanja dokazov in zaradi procesnih napak zagotovo oprostili vojnih zločinov.« Križman je še dodal, da je Rupniku zaradi izdajalskega početja odvzela generalski čin celo vlada Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu v Londonu.