Zobozdravniki v času stavke lahko zamaknejo nenujne storitve

Med zobozdravstvenimi storitvami, ki jih lahko preložijo, je Kralj omenil proteze, mostičke in prevleke. Stavke si niso želeli, a je potrebna, je dejal.

Galerija

Pritisk bolnikov, ki so ostali brez zobozdravnika, je že zdaj velik in razmere so »na zgornjem robu«, je posvaril Kralj. FOTO: Leon Vidic/Delo

STA

17. 1. 2024 | 07:31

17. 1. 2024 | 11:21

5:28

A+A-

Poleg zdravnikov te dni stavkajo tudi zobozdravniki. V času stavke obravnavajo nujne primere in ne zavrnejo nikogar z bolečino ali oteklino, tudi ne otrok in starejših. Lahko pa zamaknejo nenujne storitve, je za STA pojasnil zobozdravnik in član glavnega odbora Fidesa Robert Kralj. Dodaja, da ni v njihovem interesu, da bi se stavka vlekla.

Med zobozdravstvenimi storitvami, ki jih lahko preložijo, je Kralj omenil proteze, mostičke in prevleke. V njihovi ambulanti bi, recimo, v ponedeljek, ko se je stavka začela, morali »eni osebi začeti delati nekaj novega«, pa so to preložili na drug datum. Med možnostmi zaostrovanja stavke pa je po njegovih besedah tudi začasna odprava komunikacije s pacienti prek telefonov, tako da bi bil možen zgolj osebni obisk. Na podlagi triažne presoje bi nato paciente obravnavali v le eni ambulanti. A si želi, da se to ne bi zgodilo.

Fides in vlada ponovno nista zbližala stališč

Niso si je želeli, a je potrebna

Kot je dejal Kralj, sicer zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje, si stavke niso želeli, a je ta potrebna. Delovni pogoji se namreč po njegovih besedah morajo izboljšati, da se preprečijo odhodi zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema in s tem njegova razgradnja.

Zdravniki in zobozdravniki so v ponedeljek začeli stavko, s katero zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kot primer je navedel celjsko bolnišnico, kjer so po njegovih navedbah v preteklem letu trije zobozdravstveni kirurgi dali odpoved, kar ima za posledico zamik obravnav. Pri njih pa že več kot eno leto iščejo nove zobozdravnike, a se na razpise nihče niti ne prijavi. Pritisk bolnikov, ki so ostali brez zobozdravnika, je že zdaj velik in razmere so »na zgornjem robu«, je posvaril Kralj. Stavka je tako po njegovih besedah »krik iz obupa«, opozorilo vladi, naj začne delati.

Prepričan je, da dlje kot se bo stavka nadaljevala, več zobozdravnikov se ji bo pridružilo, saj so razmere res slabe in je nezadovoljstvo veliko. Želeli bi si in verjame, da bi si to želela tudi vsa slovenska javnost, da bi imeli primerljiv zdravstven sistem kot na primer v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, da bi imeli sistem, ki bo seveda primeren našemu standardu, a vsaj približno urejen, v katerem se bodo zadeve reševale in bo deloval.

Sramotno nizki dohodki

Pri tem je ocenil, da jih podpirajo tudi sodelavke in sodelavci iz srednjega medicinskega kadra. Kot je dodal, imajo ti res sramotno nizke dohodke.

Pogajanja med predstavniki vlade in sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se bodo nadaljevala tudi danes popoldne. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zdravniki in zobozdravniki so v ponedeljek začeli stavko, s katero zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. Ob stavki, ki jo spremljajo zbori zaposlenih, iz bolnišnic večinoma poročajo o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev, v zdravstvenih domovih pa je ponekod otežena komunikacija prek spletnih poti in telefona, delo poteka upočasnjeno, ponekod ne opravljajo administrativnih storitev, kot so izdaje bolniških listov in podobno. Stavka bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Pogajanja med predstavniki vlade in sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se bodo nadaljevala tudi danes popoldne.

Prenaročanje lahko bolnike spravi v stisko

Zdravniška stavka vpliva na bolnike, ki jim zdravstveno osebje odpoveduje oziroma prenaroča termine za nenujne storitve. Zakon o pacientovih pravicah med drugim določa, da mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, bolnika pravočasno in v celoti obvestiti o medicinskem posegu oziroma predlaganem zdravljenju.

62-letna bolnica s Ptuja, ki ni želela biti imenovana, je komaj čakala na operacijo kolka. »Počasi bi morala hoditi s palico, ker je obraba kolka tako zelo močna,« je pojasnila za STA.

Toda operacijo, na katero je čakala eno leto, so zaradi stavke zdravnikov po njenih besedah odpovedali. O tem so jo obvestili manj kot 24 ur pred terminom v bolnišnici na drugem koncu države, ko je bila že na poti proti ustanovi. Poleg tega je bolnica že plačala nočitev v hotelu, kjer bi prenočila, saj je bil termin, ko bi morala biti v bolnišnici, zgodaj zjutraj.

62-letnica še vedno ne ve, kdaj in kako bo operirana. »Ta negotovost me res ubija,« je dejala.

Zastopnica pacientovih pravic za območje Kopra Jožica Trošt Krušec je za STA ocenila, da bi morala biti bolnica o odpovedi operacije obveščena prej. »To se mi zdi zelo stresno za bolnika, ki se že psihično pripravi na poseg,« je dejala.