»Povpraševanje po naših higienskih postajah z vgrajenim brezkontaktnim merjenjem telesne temperature je zelo veliko. Na dan prejmemo okoli sto telefonskih klicev, od tega je več kot polovica resnih kupcev,« pravi
Erik Hrustanovič iz novomeškega DT Systems. Čeprav vsesplošno merjenje temperature po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ni niti obvezno niti smiselno, nekatera podjetja to počnejo že od pomladi, nekatera pa sploh ne. Koliko je ponudnikov na domačem trgu, kolikšen strošek znaša nakup tovrstnih naprav za podjetja in kdo nadzoruje izvajanje vladnih priporočil?
Ključni poudarki:
- Merjenje temperature je priporočilo, ne ukrep.
- Sklep vlade nima sankcij, pravijo na inšpektoratu za delo.
- Povpraševanje po termokamerah in higienskih postajah je veliko.
Ob napovedi novih ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa je vlada pred dnevi najprej napovedala, da bodo morali delodajalci obvezno meriti telesno temperaturo pri zaposlenih in obiskovalcih ter da bo pristojno ministrstvo pripravilo ustrezno zakonsko podlago, s katero naj bi zaposlenim odrejali bolniški dopust. Vladni govorec
Jelko Kacin je nekaj dni pozneje pojasnil, da ne gre za vladni ukrep, ampak le za priporočilo delodajalcem.
Tudi na NIJZ poudarjajo, da vlada odloka o obveznem merjenju temperature ni sprejela in da gre v tem trenutku za priporočilo delodajalcem. Iz tega sklepamo, da se v primeru poslabšanja epidemiološke slike v Sloveniji vladno priporočilo lahko spremeni v ukrep. »S tem ukrepom lahko uspešno prepoznamo delež oseb, okuženih z virusom sars-cov-2 in povišano telesno temperaturo. Ta ima med ljudmi različne vrednosti, normalna telesna temperatura je v intervalu med 36,8 stopinj Celzija, plus ali minus 0,7 stopinje Celzija,« dodajajo na NIJZ.
Merjenje telesne temperature je preventivni ukrep, s katerim lahko prepoznamo delež okuženih oseb in povišano telesno temperaturo, pravijo na NIJZ. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predvidenih kazni za podjetja ni
Delodajalec je, kot poudarjajo na zdravstvenem ministrstvu, dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu ter sprejemati (tudi preventivne) ukrepe. »Delodajalci morajo imeti pooblaščenega zdravnika, specialista medicine dela, prometa in športa, s katerim ukrep merjenja temperature uredijo v internih splošnih aktih. O tem je minuli petek govorila tudi dr.
Metoda Dodič Fikfak. Nadzor nad upoštevanjem varstva in zdravja pri delu pa sodi na področje delovne inšpekcije,« dodajajo na resornem ministrstvu. Inšpektorat za delo smo vprašali, koliko kršitev so že obravnavali in kakšne so predvidene kazni za delodajalce, če omenjenih vladnih priporočil ne izvajajo.
»Sklep o merjenju telesne temperature zaposlenim in obiskovalcem je vlada sprejela na 32. redni seji (17. septembra, op.a.). Sklep nima določenih nobenih sankcij. Inšpektorat za delo tako tudi ne more ukrepati zoper delodajalca, ki tega ne izvaja. Poudarjamo pa, da je delodajalec dolžan izvajati vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela, kar velja tudi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zaščito zdravja delavcev,« dodajajo na inšpektoratu.
Merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka
Janša nad Prelesnikovo
Informacijska pooblaščenka
Mojca Prelesnik ugotavlja, da se v javnosti širijo napačne in celo zavajajoče informacije ter tudi ponudbe o uvedbi merjenja temperature zaposlenih, obiskovalcev in drugih. »To povzroča stisko delodajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo, ali je merjenje res potrebno in nujno ter v katerih primerih. Glede na veljavne predpise merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. Zato odločanje o uvedbi merjenja temperature brez konkretnih utemeljitev niso utemeljena,« ocenjuje Prelesnikova. Na twitterju se je takoj odzval predsednik vlade
Janez Janša, češ da gre za popolnoma napačno in skrajno škodljivo mnenje informacijske pooblaščenke, ki je po njegovem mnenju zrelo celo za kazensko in odškodninsko odgovornost.
5000
evrov stane najdražja termokamera v Špici International
Nekatera podjetja smo vprašali, ali in od kdaj merijo temperaturo zaposlenim. V Petrolu in Telekomu vladnega priporočila ne izvajajo. »Za zagotavljanje zdravja zaposlenih, ki delujejo na različnih lokacijah po državi, smo že februarja uvedli številne ukrepe, ki jih nadgrajujemo, poleg tega smo v rednem stiku s strokovnjakom za medicino dela,« dodajajo v Telekomu. V Zavarovalnici Triglav, kjer so se za nakup stacionarnih in mobilnih merilcev temperature odločili spomladi, so jih namestili na bolj obiskanih lokacijah.
V Sava hotelih, največji hotelski skupini pri nas, so denimo že februarja ocenili, da bodo z nakupom merilnikov prispevali k večji varnosti gostov in zaposlenih. Na večini hotelskih recepcij imajo nameščene termokamere, drugod pa prenosne bezstične termometre. Odgovora na vprašanje, kolikšen strošek je predstavljal nakup merilnikov temperature, pa niti v naši največji zavarovalnici niti v družbi Sava Turizem nismo dobili.
Merili bodo tudi v parlamentu
V Špici International, enem večjih ponudnikov termokamer pri nas, poudarjajo, da v njihovem sistemu podatkov o meritvah ne povezujejo z zaposlenimi oziroma obiskovalci. »Podatkov o meritvah ne zbiramo, kot je bojazen izrazila informacijska pooblaščenka. V primeru povišane telesne temperature sistem na to opozori zaposlenega oziroma obiskovalca, ki ga pozneje zaprosimo, naj si temperaturo izmeri še z osebnim termometrom,« pravi Tone Stanovnik, direktor družbe. Za njihove termokamere je treba odšteti od 2000 do 5000 evrov. V DT Systems iz Novega mesta, kjer prodajajo higiensko postajo z modulom za brezkontaktno merjenje temperature za približno 1500 evrov, so povedali, da se za to napravo zanimajo v državnem zboru in da jo bodo najverjetneje tudi kupili.
Komentarji