Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Zmeda tudi glede nujnosti merjenja temperature

Zlata jama za ponudnike termokamer in brezstičnih merilnikov, sankcij za podjetja ni.
Čeprav merjenje telesne temperature pri zaposlenih in obiskovalcih za delodajalce ni obvezno, podjetja vseeno kupujejo tovrstne naprave. FOTO: Leon Vidic/Delo
Čeprav merjenje telesne temperature pri zaposlenih in obiskovalcih za delodajalce ni obvezno, podjetja vseeno kupujejo tovrstne naprave. FOTO: Leon Vidic/Delo
30. 9. 2020 | 05:02
30. 9. 2020 | 05:08
6:44
»Povpraševanje po naših higienskih postajah z vgrajenim brezkontaktnim merjenjem telesne temperature je zelo veliko. Na dan prejmemo okoli sto telefonskih klicev, od tega je več kot polovica resnih kupcev,« pravi Erik Hrustanovič iz novomeškega DT Systems. Čeprav vsesplošno merjenje temperature po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ni niti obvezno niti smiselno, nekatera podjetja to počnejo že od pomladi, nekatera pa sploh ne. Koliko je ponudnikov na domačem trgu, kolikšen strošek znaša nakup tovrstnih naprav za podjetja in kdo nadzoruje izvajanje vladnih priporočil?



Ob napovedi novih ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa je vlada pred dnevi najprej napovedala, da bodo morali delodajalci obvezno meriti telesno temperaturo pri zaposlenih in obiskovalcih ter da bo pristojno ministrstvo pripravilo ustrezno zakonsko podlago, s katero naj bi zaposlenim odrejali bolniški dopust. Vladni govorec Jelko Kacin je nekaj dni pozneje pojasnil, da ne gre za vladni ukrep, ampak le za priporočilo delodajalcem.

Tudi na NIJZ poudarjajo, da vlada odloka o obveznem merjenju temperature ni sprejela in da gre v tem trenutku za priporočilo delodajalcem. Iz tega sklepamo, da se v primeru poslabšanja epidemiološke slike v Sloveniji vladno priporočilo lahko spremeni v ukrep. »S tem ukrepom lahko uspešno prepoznamo delež oseb, okuženih z virusom sars-cov-2 in povišano telesno temperaturo. Ta ima med ljudmi različne vrednosti, normalna telesna temperatura je v intervalu med 36,8 stopinj Celzija, plus ali minus 0,7 stopinje Celzija,« dodajajo na NIJZ.

Merjenje telesne temperature je preventivni ukrep, s katerim lahko prepoznamo delež okuženih oseb in povišano telesno temperaturo, pravijo na NIJZ. FOTO: Leon Vidic/Delo
Merjenje telesne temperature je preventivni ukrep, s katerim lahko prepoznamo delež okuženih oseb in povišano telesno temperaturo, pravijo na NIJZ. FOTO: Leon Vidic/Delo


Predvidenih kazni za podjetja ni


Delodajalec je, kot poudarjajo na zdravstvenem ministrstvu, dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu ter sprejemati (tudi preventivne) ukrepe. »Delodajalci morajo imeti pooblaščenega zdravnika, specialista medicine dela, prometa in športa, s katerim ukrep merjenja temperature uredijo v internih splošnih aktih. O tem je minuli petek govorila tudi dr. Metoda Dodič Fikfak. Nadzor nad upoštevanjem varstva in zdravja pri delu pa sodi na področje delovne inšpekcije,« dodajajo na resornem ministrstvu. Inšpektorat za delo smo vprašali, koliko kršitev so že obravnavali in kakšne so predvidene kazni za delodajalce, če omenjenih vladnih priporočil ne izvajajo.

»Sklep o merjenju telesne temperature zaposlenim in obiskovalcem je vlada sprejela na 32. redni seji (17. septembra, op.a.). Sklep nima določenih nobenih sankcij. Inšpektorat za delo tako tudi ne more ukrepati zoper delodajalca, ki tega ne izvaja. Poudarjamo pa, da je delodajalec dolžan izvajati vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela, kar velja tudi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zaščito zdravja delavcev,« dodajajo na inšpektoratu.


Janša nad Prelesnikovo


Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ugotavlja, da se v javnosti širijo napačne in celo zavajajoče informacije ter tudi ponudbe o uvedbi merjenja temperature zaposlenih, obiskovalcev in drugih. »To povzroča stisko delodajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo, ali je merjenje res potrebno in nujno ter v katerih primerih. Glede na veljavne predpise merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. Zato odločanje o uvedbi merjenja temperature brez konkretnih utemeljitev niso utemeljena,« ocenjuje Prelesnikova.  Na twitterju se je takoj odzval predsednik vlade Janez Janša, češ da gre za popolnoma napačno in skrajno škodljivo mnenje informacijske pooblaščenke, ki je po njegovem mnenju zrelo celo za kazensko in odškodninsko odgovornost.



Nekatera podjetja smo vprašali, ali in od kdaj merijo temperaturo zaposlenim. V Petrolu in Telekomu vladnega priporočila ne izvajajo. »Za zagotavljanje zdravja zaposlenih, ki delujejo na različnih lokacijah po državi, smo že februarja uvedli številne ukrepe, ki jih nadgrajujemo, poleg tega smo v rednem stiku s strokovnjakom za medicino dela,« dodajajo v Telekomu. V Zavarovalnici Triglav, kjer so se za nakup stacionarnih in mobilnih merilcev temperature odločili spomladi, so jih namestili na bolj obiskanih lokacijah.

V Sava hotelih, največji hotelski skupini pri nas, so denimo že februarja ocenili, da bodo z nakupom merilnikov prispevali k večji varnosti gostov in zaposlenih. Na večini hotelskih recepcij imajo nameščene termokamere, drugod pa prenosne bezstične termometre. Odgovora na vprašanje, kolikšen strošek je predstavljal nakup merilnikov temperature, pa niti v naši največji zavarovalnici niti v družbi Sava Turizem nismo dobili.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine