Ljubljana – Nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdov je včeraj zvečer sklenil sporazum o prenehanju mandata in pogodbe o zaposlitvi z dosedanjim glavnim direktorjem Zlatkom Fickom. S funkcije direktorice za finance, računovodstvo in kontroling pa so odpoklicali Darjo Derganc.

Za začasnega direktorja družbe Slovenski državni gozdovi so imenovali dosedanjega predsednika nadzornega sveta Sama Mihelina, in sicer do imenovanja novega poslovodstva, vendar največ za obdobje enega leta. Za novega predsednika nadzornega sveta družbe SiDG je bil izvoljen mag. Andrej Rihter.

Te dni minevajo natanko tri leta, odkar je bil 1. maja 2017 za direktorja SiDG imenovan Zlatko Ficko. Po mnenju številnih je bilo imenovanje nepričakovano, saj ni imel vodstvenih izkušenj. V SDS so takrat dejali, da je »Fickovo ime razburilo gozdarske kroge, saj je v javnost prišla informacija, da se novi glavni direktor nikoli ni ukvarjal z gozdno proizvodnjo in da potemtakem ne more imeti zahtevanih vodstvenih izkušenj, ki jih je zahteval razpis.«

Na spletni strani SiDG preberemo, da je Zlatko Ficko »tesno povezan z gozdom in gozdarstvom, tako zasebno kot tudi poklicno«: »Na svoji poklicni poti je opravljal predvsem strokovne in poslovodne naloge, med drugim je bil vodja urejanja gozdov, vodja gojitvenega lovišča, vodja poslovne enote lovstvo in turizem, vodja lovišča s posebnim namenom ter svetovalec za trženje.« Po študiju gozdarstva se je zaposlil v podjetju Snežnik, potem v Zavodu za gozdove RS, od julija 2016 pa v družbi Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG), kjer je bil do imenovanja za direktorja pooblaščenec vlade za gozdarstvo in lesarstvo.



V tem času je zamenjal lepo število strank, toda šele z Desusom mu je uspelo, kot je dejal, »priti v nebesa« oziroma postati direktor SiDG, podjetja, ki gospodari z 234.986 hektarji državnih gozdov in kjer so lani imeli 66 milijonov evrov prihodkov, od tega 11,4 milijona evrov čistega dobička.

Po precej klavrni zgodbi s koncesijami iz državnih gozdov, kjer so koncesionarji odlično služili s sečnjo in prodajo hlodovine – večinoma v tujino –, državi plačevali relativno nizko koncesijo in zagotovili uničenje še preostanka žagarske in lesno-predelovalne industrije, je država ustanovila podjetje, ki naj ne bi skrbelo samo za gospodarjenje z gozdom, ampak tudi, med drugim, za spodbujanje gozdno-lesne verige.



Po začetnih spotikanjih – podjetje SiDG leta 2016 in 2017 sploh ni imelo lastne proizvodnje – so to vzpostavili in je leta 2018 predstavljala 2,8, lani pa 7,1 odstotka celotne proizvodnje. Večino v podjetju Snežnik, ki je bilo tudi prej v državni lasti in potrebno novih naložb v žago in drugo tehnologijo za predelavo lesa. Prejšnji direktor je načrtoval naložbe v višini sedmih milijonov evrov, podobno pa načrtujejo tudi zdaj.
 

Zamude pri sanitarni sečnji

Nadzorniki so na tej seji opozorili na zamude pri izvrševanju odločb za sanitarno sečnjo – samo lani je sanitarna sečnja v državnih gozdovih predstavljala 48 odstotkov celotnega poseka –, kjer so zamude prevelike. Zaradi sedanje organizacije SiDG in dejstva, da ni dovolj izvajalcev – številni delajo po drugih državah, kjer se prav tako spopadajo z lubadarjem –, v gozdovih ne morejo odstraniti s podlubniki napadenih dreves, kar pomeni, da tej katastrofi ni videti konca.



Precej pa se je Zlatku Ficku zamajal stolček že pred meseci zaradi velike načrtovane naložbe v novo poslovno stavbo SiDG v Kočevju, ki jo je nameraval začeti graditi že lani oziroma so zanjo opravili že nekatera zemeljska dela. Za leseno stavbo, ki bi stala od 4,9 do 5,2 milijona evrov (brez DDV), je SiDG objavil natečaj za izbiro projektne rešitve, na njegovi podlagi pa še javno naročilo za izbiro izvajalca, čeprav mu nadzorni svet za to ni dal soglasja. Bo pa o tem odločala vlada kot skupščina podjetja.