Zgodbe s terena se ti za vedno zasidrajo v spomin

Slovenska vojska združuje več kot 60 različnih poklicev in področij dela ter tako ponuja neomejene možnosti za izbiro dinamičnega poklica. To je v pogovoru med drugim povedala Nina Raduha, podpolkovnica v Slovenski vojski (SV), ki jo je pritegnilo poslanstvo vojaškega poklica in ki si nekoč želi postati poveljnica bataljona. Vedno je rada urejena, všeč pa so ji tudi čevlji z visoko peto.

Ni tako splošno znano, da je v Slovenski vojski (SV) poleg poklica vojaka še velika paleta možnosti za delo na različnih področjih dela. Kakšne so prednosti teh poklicev?

Drži, v SV imamo poleg vojakov res velik nabor delovnih mest, za več kot 60 različnih poklicev in področij dela – od voznikov, mehanikov, pilotov, glasbenikov, zdravstvenih tehnikov, kinologov, potapljačev, inženirjev in upravljavcev dronov, gasilcev, elektrotehnikov, mehatronikov, fotografov, grafičnih oblikovalcev, lektorjev, doktorjev znanosti in še in še. Zato imamo ob našem prazniku, dnevu SV, ne samo proslavo, kjer nastopa orkester SV, ampak tudi nekakšen dan odprtih vrat, kjer se predstavljamo mladim, lokalnim skupnostim in predstavimo naše pripadnice in pripadnike, enote, pokažemo tudi našo opremo, mehanizacijo in znanje. In lani je obiskovalce od vse razstavljene opreme in tehnike najbolj navduševal tank.

Sicer pa je ena izmed prednosti vojaškega poklica tudi dinamičnost, saj menim, da ni poklica, ki bi omogočil toliko različnih stvari, od športa pa do službenih potovanj, široko paleto vozil, ki jih nima nihče drug, pa pisarn v naravi ali pa kar v helikopterski kabini. Omogočamo tudi nenehni strokovni napredek, ne glede na to, na katerem nivoju ali področju delaš: ali si kuhar ali kinolog. Kdorkoli ima voljo za učenje, ima neomejene možnosti.

Ali so še vedno težave s privabljanjem kadra?

Zanimanja za vojaški poklic opažamo vedno več, a želeli bi, da bi še več mladih razmišljalo o zaposlitvi v Slovenski vojski. Pomembno se mi zdi, da mladi spoznavajo, kako je fino pri nas, koliko kariernih in osebnih razvojnih možnosti imajo na voljo v vojski, pa kako dinamičen je naš poklic in koliko nepozabnih trenutkov in spominov si ustvarimo. Poleg tega se tukaj pridobijo nova, dodatna znanja in veščine, ki jih je drugod nemogoče pridobiti in zaradi katerih lahko vsakdo nadaljuje kariero kjerkoli drugje.

V tujini na primer je veliko profesorjev, menedžerjev, vodij nekdanjih častnikov, podčastnikov – so namreč zelo iskan kader, ker imajo poleg svojega osnovnega poklica še znanja iz celotnega spektra kriznega delovanja, timskega duha, urjenja itd.

Kako zanimiv je naš poklic, lahko mladi vidijo in preizkusijo na taborih za mlade, ki jih pripravljamo v času poletnih in zimskih počitnic. Tam spoznavajo vojaški način življenja, vrednote, ki odlikujejo pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, spoznavajo nova prijateljstva in ustvarjajo nove, nepozabne spomine.

Bliža se 15. maj, dan Slovenske vojske. Kakšne vrednote odlikujejo pripadnice in pripadnike SV?

Lahko smo ponosni na dekleta in fante v Slovenski vojski, ki jih odlikuje predanost poslanstvu, torej obrambi miru, predanost domovini in soborcu, torej tovarištvu, ter pogum. Zgodbe s terena se ti za vedno zasidrajo v spomin, saj se prav tu še posebej začutita timski duh in kolegialnost, ki se na splošno v današnjem hitrem tempu življenja vse bolj izgublja. Čeprav se sliši mogoče že obrabljeno, smo vsi v službi domovine. In to daje srce vojski, zato tudi slogan ob prazniku SV: Srce pod uniformo. Srce za domovino. Poleg tega se nenehno srečujemo z dobrimi deli naših vojakov, ne samo ob naravnih nesrečah in na misijah, ampak tudi vsak dan na terenu, ob kakršnihkoli drugih stiskah, saj se vojaki zaradi svoje usposobljenosti in znanja odlično odzovejo v kriznih situacijah.

Katere vrednote pa vas še posebej odlikujejo?

Vsemu že omenjenemu pa osebno dodajam še tri vrednote, ki meni pomenijo največ: poštenje, spoštovanje in trdo delo. Menim, da graditi zasebno življenje, kariero in odnose z drugimi na teh treh stebrih ne more biti narobe. In tudi če kdaj naredim kaj narobe, to priznam, sprejmem odgovornost in trdo delam, da popravim.

In vojaki smo, ko vse drugo odpove, tudi pogumni, saj smo z veliko treninga in urjenja že rutinsko pripravljeni na postopke v krizi, ko se porušijo standardni vzorci delovanja in ko si naenkrat soočen s sto in enim dogodkom. Vsa leta usposabljanj in urjenj v najtežjih razmerah na mednarodnih misijah, kjer delujemo z različnimi mednarodnimi subjekti (torej se znamo prilagajati), nam daje odgovore takrat, ko nas potrebujejo tudi doma, in zato lahko rešujemo v kakršnihkoli razmerah.

SV k miru prispeva tudi na mednarodnih operacijah in misijah v tujini. Kako poteka usposabljanje za misije?

Imamo več različnih vrst misij, bolj individualne misije, kot na primer misija vojaških opazovalcev Združenih narodov UNTSO na Bližnjem vzhodu, in večje, kot so Kosovo, BiH, Slovaška, Latvija in druge. Tja napotujemo cele enote, ki morajo biti homogene, zato se tudi namensko vodeno usposabljajo, in to traja najmanj pol leta. Tako usposabljanje ne vsebuje samo taktičnih postopkov premikanja po terenu, zaščite sil in uporabe oborožitve, ampak tudi pravila delovanja, mednarodno humanitarno pravo, vidik spola ter psihološke in kulturološke ter druge priprave.

Sestavni del kariere vsakega pripadnika SV je tudi napotitev na misije. Na mednarodnih operacijah in misijah zadržujemo oborožene konflikte in krize znotraj območja odgovornosti v okviru mednarodne misije ter tako prispevamo k miru in ohranjamo mir doma.

Kako ste se odločili za stopanje po poti do poveljniških poklicev ter kakšne čare prinaša tako delo?

Mene je pritegnilo poslanstvo vojaškega poklica. Moja domovina je ena sama, in če lahko kaj naredim zanjo – bom. In mir je tisti, ki nam vsem omogoča, tudi moji družini, tako življenje, kot ga imamo. Dejstvo je, da popolnoma varni nismo nikoli, čeprav smo v Sloveniji zelo varni, potrebujemo pripravljeno in usposobljeno vojsko. Za varnost je treba skrbeti vsak dan. In če bo kdaj treba, bom z veseljem prispevala svoja znanja in usposobljenost za obrambo domovine, tako kot Slovenska vojska že več kot dve desetletji na mednarodnih misijah to prispeva vsak dan in tako kot so njeni pripadnice in pripadniki vedno pripravljeni in usposobljeni pomagati doma, ko jih domovina potrebuje.

Poslanstvo našega poklica je najlepše opisal nizozemski načelnik generalštaba na dogodku TEDx, ko je pojasnil, da pesnik in pisatelj za mir uporabljata pisalo, politik diplomacijo, sam pa je izbral orožje za mir, ki pa ga uporablja v skrajni sili.

Poveljniške dolžnosti v SV zahtevajo stalno izobraževanje. Po pridobljeni diplomi iz obramboslovja sem končala častniško šolo, potem znanstveni magisterij iz kazenskopravnih znanosti, trenutno pa dokončujem dveletno generalštabno šolanje na daljavo na ameriškem Army War College, s poudarkom na strateškem voditeljstvu. Po zaključku šolanja pa se bom ponovno posvetila doktoratu na temo, kako s strateškimi komunikacijami premagati hibridne grožnje. To so namreč grožnje, pri katerih tisti, ki jih izvaja, ne sledi standardom, zakonom ali človekovim pravicam – torej nasprotna stran izkorišča vse tisto, kar se ne sme, kar vzbuja strah. To je zanimiva tema v okviru informacijskega okolja, sodobnih tehnologij in umetne inteligence.

Začela sem v prvi brigadi, kjer sem opravila večino poveljniških dolžnosti, tudi poveljevanje minometni četi v Celju. Sodelovala sem na misiji EU Althea v BiH leta 2007, zatem pa sem leta 2016 postala prva ženska poveljnica v mirovni misiji Združenih narodov UNFIL v Libanonu.

Misije so profesionalni izziv in udejanjanje našega usposabljanja v praksi ter merljiv prispevek k varnosti. Znotraj misij je treba najti interoperabilnost, prilagodljivost, kulturno razumevanje. Izziv je tudi delo v drugačnem, velikokrat neevropskem prostoru, zato se je treba naučiti premoščati ovire, kar nas dela bolj inovativne in iznajdljive, čeprav včasih to ni lahko. Na misiji imam v mislih le dobro opravljanje zadane naloge in varnost mojih podrejenih ter posluh za drugega.

In kakšne ambicije še imate glede vojaške kariere?

Trenutno sem tiskovna predstavnica SV in se ukvarjam s strateškimi komunikacijami na generalštabu SV, želim pa si ponovno poveljniške dolžnosti. Še vedno me mikajo tudi misije v tujini, vendar je to vedno profesionalni izziv, ki ga moraš usklajevati z zasebnim življenjem. Sem mati treh otrok, tudi moj mož je zaposlen v Slovenski vojski in hodi na misije. Z možem se dobro usklajujeva, razume zahteve moje karierne poti, jaz pa njegove. Velika zahvala pa gre tudi najinim staršem in moji sestri z družino, ki nama pomagajo pri otrocih in njihovih obveznostih. Mogoče pa zdaj prihajam v čas za sodelovanje v kakšnem mirnodobnem vojaškem poveljstvu, na primer v Bruslju, Neaplju, Norfolku.

Na svoji karierni poti ne bi želela preskakovati nobenih stopničk ali imeti privilegijev zato, ker sem ženska. Imam pa enaka pričakovanja kot moški kolegi, zato želim dosegati enake standarde. Sicer pa je tudi doma veliko odličnih delovnih izzivov.

Kljub uniformi, ki jo seveda nosim z največjim ponosom, pa sem takrat, ko nimam službenih obveznosti, rada urejena. Naj povem, da so mi kolegi po odhodu z mesta poveljnice minometne čete v Celju podarili zlati čevelj z visoko peto, ki zdaj krasi mojo pisarno v Ljubljani. Nanj sem zelo ponosna, saj menim, da je dokaz, da smo dobro delali in hkrati nisem izgubila svoje ženskosti. Najverjetneje so idejo za moj čeveljc dobili tistega dne, ko sem ob prihodu v službo, v visokih petah seveda, pozabila, da imam stvari s terena v avtu in sem s težkim, skoraj 50-kilogramskim nahrbtnikom morala v visokih petah skozi postrojitveno mesto. In ob pogledih vseh prisotnih sem tudi to uspešno opravila.

Kakšen odstotek žensk je trenutno v Slovenski vojski in kje smo v primerjavi z drugimi državami?

V SV je med 16 in 17 odstotki žensk, tako da smo kar prepoznavna država po vključenosti žensk, največji odstotek pa imajo skandinavske države. Lep podatek je tudi, da smo imeli prvo načelnico generalštaba, jaz pa sem bila recimo prva ženska poveljnica kontingenta v 40 letih na omenjeni misiji ZN v Libanonu. To se je Združenim narodom zdelo izjemno, saj je delež žensk zelo nizek, od dva do tri odstotke.

Pri nas pripadnice sicer še nismo čisto primerno zastopane na vseh ravneh, na primer podčastniška in poveljniška struktura imata manj žensk. Verjamem pa, da če želimo zgodbo uspešno graditi še naprej, niso zares potrebne kvote, ampak obojestransko spoštovanje, znanje in doseganje standardov. Sama si želim doseči zastavljene cilje z znanjem, trdim delom in spoštovanjem. Temu sem pripravljena posvetiti veliko truda, energije, izkušenj in znanja še naprej, predvsem zato, ker srčno rada opravljam svoj poklic.