Galerija
Zelena luč za višje socialne pomoči
Socialni transferji: Poslanci potrdili, da ostanejo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek še naprej 392 in 577 evrov
Avgusta je bilo okoli 84 tisoč oseb upravičenih do denarne socialne pomoči in 19.600 do varstvenega dodatka. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – V petek bo državni zbor zelo verjetno potrdil zakon o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim se bodo denarne socialne pomoči, pogrebnine, posmrtnine in varstveni dodatek tudi po 1. januarju 2019 ohranili na sedanji ravni, slišati pa je številna opozorila o revnih zaposlenih, invalidih in upokojencih v stiski.
S 392,75 evra osnovnega minimalnega dohodka na mesec nikakor ni mogoče dostojno preživeti, so se strinjali poslanci in brez glasu proti potrdili novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih na matičnem odboru, torej prvi stopnji parlamentarne obravnave, dokončno pa ji bodo zeleno luč prižgali na plenarni seji konec tedna.
Novela se sprejema po nujnem postopku, saj bi se, po veljavni zakonodaji, v prihodnjem letu transferji znižali. Tako pa bo tudi vnaprej denarna socialna pomoč za samsko osebo znašala 392,75 evra, varstveni dodatek 577,34 evra, pogrebnina 785,50 evra in posmrtnina 392,75 evra. Po ekivalenčni lestvici se bodo ohranili transferji za družine – enostarševska družina brez lastnih dohodkov in premoženja z enim otrokom je upravičena do 752 evrov denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, enostarševska z dvema otrokoma do 1115 evrov, dvostarševska z dvema otrokoma 1125 evrov in dvostarševska s tremi otroki 1380 evrov. Avgusta je bilo približno 83.700 upravičencev do denarne socialne pomoči in 19.600 do varstvenega dodatka.
Finančne posledice zakona bodo 74,7 milijonov evrov, poleg tega pa bodo morale še nekaj manj kot milijon zagotoviti občine, ki morajo subvencionirati najemnine. Predstavniki lokalnih skupnosti opozarjajo, da se pri določanju povprečnine ni upoštevalo tega izdatka.
Večina pa je zavrnila amandma poslanske skupine SDS, da bi upokojencem z nižjo pokojnino pripadal uskladitveni dodatek v višini razlike med prejeto pokojnino in osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ne glede na izpolnjevanje pogojev za socialnovarstvene prejemke. Do njega bi bili upravičeni vsi upokojenci, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno in so pridobili pravico do pokojnine. Pri SDS so utemeljevali, da je amandma v prid načelu enakosti in pravičnosti, »saj je veliko število upokojencev takšnih, ki morajo živeti z manjšimi prihodki, kot je predlagan osnovni znesek minimalnega dohodka, ki ga bodo dobili tisti, ki ne delajo in nimajo nobenih drugih prihodkov«. Čeprav se predstavniki vseh strank strinjajo, da je nesprejemljivo, da obstajajo upokojenci z nižjimi pokojninami, se jim zdi predlog nedodelan in je treba to vprašanje reševati v okviru pokojninskega zakona.
S 392,75 evra osnovnega minimalnega dohodka na mesec nikakor ni mogoče dostojno preživeti, so se strinjali poslanci in brez glasu proti potrdili novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih na matičnem odboru, torej prvi stopnji parlamentarne obravnave, dokončno pa ji bodo zeleno luč prižgali na plenarni seji konec tedna.
Novela se sprejema po nujnem postopku, saj bi se, po veljavni zakonodaji, v prihodnjem letu transferji znižali. Tako pa bo tudi vnaprej denarna socialna pomoč za samsko osebo znašala 392,75 evra, varstveni dodatek 577,34 evra, pogrebnina 785,50 evra in posmrtnina 392,75 evra. Po ekivalenčni lestvici se bodo ohranili transferji za družine – enostarševska družina brez lastnih dohodkov in premoženja z enim otrokom je upravičena do 752 evrov denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, enostarševska z dvema otrokoma do 1115 evrov, dvostarševska z dvema otrokoma 1125 evrov in dvostarševska s tremi otroki 1380 evrov. Avgusta je bilo približno 83.700 upravičencev do denarne socialne pomoči in 19.600 do varstvenega dodatka.
Nizke pokojnine nespremenjene
Finančne posledice zakona bodo 74,7 milijonov evrov, poleg tega pa bodo morale še nekaj manj kot milijon zagotoviti občine, ki morajo subvencionirati najemnine. Predstavniki lokalnih skupnosti opozarjajo, da se pri določanju povprečnine ni upoštevalo tega izdatka.
Večina pa je zavrnila amandma poslanske skupine SDS, da bi upokojencem z nižjo pokojnino pripadal uskladitveni dodatek v višini razlike med prejeto pokojnino in osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ne glede na izpolnjevanje pogojev za socialnovarstvene prejemke. Do njega bi bili upravičeni vsi upokojenci, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno in so pridobili pravico do pokojnine. Pri SDS so utemeljevali, da je amandma v prid načelu enakosti in pravičnosti, »saj je veliko število upokojencev takšnih, ki morajo živeti z manjšimi prihodki, kot je predlagan osnovni znesek minimalnega dohodka, ki ga bodo dobili tisti, ki ne delajo in nimajo nobenih drugih prihodkov«. Čeprav se predstavniki vseh strank strinjajo, da je nesprejemljivo, da obstajajo upokojenci z nižjimi pokojninami, se jim zdi predlog nedodelan in je treba to vprašanje reševati v okviru pokojninskega zakona.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji