Koliko zaposlenih v zdravstvu je med epidemijo prejemalo dodatke, čeprav so se hodili v službo zgolj evidentirat, in koliko zaposlenim se je plača zaradi dodatkov morda neupravičeno povišala za nekajkrat, sta le dve izmed vprašanj, na katera pričakujejo davkoplačevalci odgovore. Jih bodo dočakali? Minister za zdravje Janez Poklukar je že napovedal revizije.

Revizijo izplačila dodatkov lahko naročijo ustanove same, lahko jo izvede računsko sodišče, posamezne nadzore pa je že opravil in jih še opravlja inšpektorat za javni sektor. Iz mariborskega kliničnega centra so sporočili, da ima UKC Maribor ustanovljeno interno revizijsko komisijo za presojo evidentiranih ur za izplačilo dodatkov ter izrecna navodila vsem predstojnikom in vodjem, da so odgovorni za organizacijo dela in posledično za potrjevanje ur v tem epidemiološkem času. Hkrati bodo tako kot v vseh drugih bolnišnicah – skladno s pozivom ministra za zdravje z dne 31. marca 2021 – izvedli zunanji nadzor.

Minister za zdravje Janez Poklukar je svete in poslovodstva javnih zdravstvenih zavodov obvestil, da je treba v finančni načrt za leto 2021 vključiti nadzor izplačil dodatkov, vezanih na covid-19, in posledično za ta namen načrtovati finančna sredstva. »Po sprejetju finančnega načrta je treba nadzor nad izplačili za leto 2020 in 2021 tudi dejansko izvesti in o ugotovitvah obvestiti svet zavoda in ministrstvo za zdravje,« še piše v dopisu.
 

Nadzori pokazali velike razlike

Izplačila dodatkov po Kolektivni pogodbi za javni sektor in zakonih o interventnih ukrepih, sprejetih za omejitev epidemije (ZIUZEOP), so inšpektorji inšpektorata za javni sektor do zdaj preverili pri 19 proračunskih uporabnikov. V nadzorih so preverjali, ali obstaja splošni akt delodajalca o določitvi nevarnih pogojev dela, ali so reprezentativni sindikati sodelovali pri sprejemanju splošnega akta in ali so bili izdani individualni akti. Pregledali so skupno izplačilo dodatkov, ali je bil obseg po ZIUZEOP skladen z dodeljenim obsegom sredstev in pravočasnost izplačil. Konkretne vsebine splošnih aktov (določitve nevarnih pogojev dela) niso nadzirali, saj za to niso pristojni, prav tako niso pristojni presojati, ali so zaposleni res delali v rizičnih razmerah in ali so bili čezmerno obremenjeni z obvladovanjem epidemije.

Med nadzori je inšpektorat zasledil velike razlike znotraj posameznih delov javnega sektorja, od primerov, ko nihče ni bil upravičen do nobenega od dodatkov, do primerov, ko je bila do dodatkov upravičena velika večina zaposlenih.

Sicer pa so inšpektorji ugotovili, da so nadzorovani delodajalci večinoma izdali potrebne splošne in individualne akte, s katerimi so javnim uslužbencem določili višino izplačila. So pa ta v številnih primerih zamujala, saj za to niso bila zagotovljena sredstva.
V posameznih primerih so bile pri poračunu dodatkov uporabljene napačne šifre, neskladno z uredbo o enotni metodologiji ter obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. V nekaterih drugih primerih pa predstojnik delodajalca pred izplačilom dodatkov javnim uslužbencem ni izdal sklepov, ki bi bili podlaga za izplačilo, iz katerih bi bilo razvidno, na kaj so se dodatki nanašali. Če bo revizijo dodatkov izvedlo tudi računsko sodišče, ni znano, je pa v zvezi s tem prejelo nekaj pobud.
 

Fakin: Zdravnikov ne moreš kupiti, ker bodo vedno zahtevali več

Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je prepričan, da opravljene in napovedane revizije velikih odstopanj najverjetneje ne bodo odkrile, saj so bili dodatki zakoniti. Ker so bili vezani na delež plače, je logično, da so zdravniki prejemali najvišje zneske. Medtem ko so bili v nekaterih drugih državah do zdravnikov precej manj radodarni, se je očitno naša vlada odločila podporo zdravnikov kupovati z višjim deležem dodatkov, je razmišljal Fakin. Ampak zdravnikov po njegovem mnenju ne moreš kupiti, ker bodo vedno zahtevali še več.