Ljubljana – V prihodnjih dneh lahko pričakujemo povečanje števila bolnikov s covidom-19, varovalne opreme za zdravstvene delavce pa je vse manj ali je ponekod sploh ni.
Mladi zdravniki so z zdravniškimi sindikati in zdravniško zbornico vlado pozvali, naj problem uredi, sicer bodo prisiljeni prenehati opravljati svoje poslanstvo.
Več podatkov o zaščitni opremi bodo pristojni podali danes, je pa minister za zdravje
Tomaž Gantar že včeraj dejal, da je zaščitna oprema v teh trenutkih kritični dejavnik. Dodal je, da dobave potekajo v manjših količinah, dostavo opreme bolnišnicam pa prilagajajo.
Po podatkih zdravstvenih delavcev primanjkuje ustreznih mask (FFP3, FFP2), zaščitnih plaščev, zaščite za oči in ustreznih rokavic. V svojem pozivu vladi so zato opozorili, da ne bodo privolili v delo brez ustrezne varovalne opreme niti v času epidemije covida-19.
Ustrezna oprema ključna za preprečevanje okužb
»Tako kot kirurg ne more operirati brez skalpela, tudi zdravstveni delavci v času pandemije ne moremo delati brez ustrezne zaščitne opreme,« so zapisali Mladi zdravniki, Praktik-UM, Sindikat zdravnikov družinske medicine, Fides – Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter zdravniška zbornica.
Po podatkih italijanskega Inštituta za javno zdravje je s covidom-19 tam okuženih že več kot 5000 zdravstvenih delavcev, 25 jih je umrlo. »Zaščitna oprema je gotovo ključni dejavnik, da so se zdravstveni delavci okužili, zboleli in nekateri tudi umrli,« so zapisali podpisniki poziva vladi. Po podatkih iz literature ob uporabi ustrezne zaščitne opreme ni zbolel nihče od zdravstvenih delavcev. Med okuženimi v Sloveniji jih je trenutno že 73.
Tudi v zdravstvenih domovih, ki so med epidemijo novega koronavirusa vstopne točke za nujno zdravstveno oskrbo, opozarjajo na pomanjkanje osebne varovalne opreme. Če je ne bo dovolj, bodo morali nehali delati, so sporočili iz Maribora.
Strokovna skupina ministrstva
Strokovnjaki, ki med širitvijo novega koronavirusa na ministrstvu za zdravje skrbijo za reševanje težav v zdravstvu oziroma pomagajo v zvezi s tem, so: vodja skupine – infektologinja dr. Bojana Beović, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjana Zupanc Lejko, kirurg mag. Marko Bitenc, epidemiologinja dr. Maja Sočan z NIJZ, nekdanja ministra za zdravje dr. Andrej Bručan in Zofija Mazej Kukovič, poslovni direktorji UKC Ljubljana in UKC Maribor ter Univerzitetne klinike za pljučne bolezni Golnik, Ivan Eržen, direktor NIJZ.
Po presoji se lahko vključijo tudi drugi strokovnjaki. Skupina se po potrebi posvetuje tudi s strokovnimi službami na ministrstvu za zdravje.
Poleg težav z opremo se v bližnji prihodnosti lahko soočimo še s pomanjkanjem reagentov in brisov za opravljanje testiranja, saj te proizvajajo večinoma v Italiji. Minister Gantar je včeraj dejal, da imamo za zdaj dovolj tako reagentov kot brisov: »Za prihodnjih nekaj tednov je to še zagotovljeno. So pa v postopku tudi nove nabave in Italija ni edina dobaviteljica.«
Prilagoditve v sistemu
Da bi zdravstveni sistem kar najbolj prilagodili vse več bolnikom s covidom-19, so si po Gantarjevih besedah v zadnjih dneh prizadevali za vzpostavitev drugačne organizacije. Zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti, opreme in prostorov so zmanjšali število rednih programov, poleg tega želijo vsaj na najbolj ključnih področjih povezati bolnišnice. Za vsako regijo bo tako imenovan koordinator, ki bo imel ustrezna pooblastila.
V slovenskih bolnišnicah je za bolnike s koronavirusno boleznijo na voljo 539 postelj, od tega 56 na intenzivni negi. Po potrebi se to število na račun dodatnega zmanjševanja preostalega programa lahko poveča na tisoč. Trenutno je zasedenih 72 postelj, od tega 14 v intenzivni negi. »Vrhunca epidemije trenutno ne moremo napovedati,« je sklenil minister.
Poziv Vladi RS, da pravočasno zagotovi ustrezno zaščitno opremo za zdravstvene delavce
Standardi za varno delo v zdravstvu se kljub jasni zakonodaji nižajo iz dneva v dan. Kar je bilo še prejšnji teden nesprejemljivo, je v tem tednu zaradi pomanjkanja zaščitne opreme vsakdanja praksa. Primanjkuje zaščitne opreme: ustreznih mask (FFP3, FFP2), zaščitnih plaščev, zaščite za oči, ustreznih rokavic.
Opozarjamo, da zdravstveni delavci ne pristajamo na delo brez ustrezne varovalne opreme niti v času epidemije COVID-19.
1. Delo v zdravstvu brez ustrezne zaščitne opreme ni varno
V kolikor širjenja okužbe v zdravstvenih ustanovah ne bomo zamejili, predstavlja to tempirano bombo za ponoven razmah epidemije v Sloveniji. Da bi to preprečili, potrebujemo ustrezno zaščitno opremo. Tako kot kirurg ne more operirati brez skalpela, tudi zdravstveni delavci v času pandemije ne moremo delati brez ustrezne zaščitne opreme!
Italijanski Inštitut za javno zdravje poroča, da je s COVID-19 okuženih že več kot 5000 zdravstvenih delavcev, kar predstavlja približno 9 % vseh zabeleženih okužb v Italiji.
Samo med italijanskimi zdravniki je do sedaj zabeleženih 25 smrtnih žrtev, zanesljivih podatkov za ostale delovne skupine še ni. Neustrezna zaščitna oprema je zagotovo ključni dejavnik, da so se zdravstveni delavci okužili, zboleli in nekateri tudi umrli. Po podatkih iz literature namreč ob uporabi ustrezne zaščitne opreme ni zbolel nihče od zdravstvenih delavcev. (https://www.journalofhospitalinfection.com/article/S0195-6701(20)30097-9/fulltext)
Zdravstveni delavci smo prerazporejeni na številna delovišča in vskočimo na pomoč, kjer le lahko. Pri delu brez ustrezne zaščitne opreme lahko okužbo z novim koronavirusom prenesemo na številne bolnike in sodelavce, pa tudi na svoje najbližje. Ukrepi omejitve socialnih stikov in higiene ne bodo učinkoviti, če se bo epidemija zaradi neustrezne zaščitne opreme ponovno razširila preko nas!
Ustrezno zaščitno opremo je potrebno pravočasno dobaviti ali izdelati. Odgovornost za to področje je z dnem 25. 3. 2020 prevzel državni sekretar Ministrstva za obrambo g. Damijan Jaklin. V kolikor g. Jaklin in njegova delovna skupina naloge ne bo izpeljala, tudi mi ne bomo mogli izpeljati naše - to je zdravljenje slovenskih bolnikov. Tudi morebitna novo izdelana zaščitna oprema mora biti v skladu z uveljavljenimi pravili, ki veljajo za zaščitno opremo.
2. Zagotovitev ustreznega delovnega okolja
Poleg zaščitne opreme je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje za zdravstvene delavce. Po podatkih iz zgoraj navedenega članka na dovzetnost zdravstvenih delavcev do okužbe COVID-19 vpliva tudi intenzivnost dela, število odmorov, število pregledov, ki jih zdravnik opravi v enem dnevu, itd. Povišana raven stresa in pomanjkanje spanca oslabita imunski sistem posameznika, kar pomeni, da je okužba s COVID-19 izjemno nevarna za izčrpane zdravstvene delavce, tudi če so sicer mladi in zdravi. Za vse zaposlene, ki lahko pri delu z bolniki pridejo v stik z novim koronavirusom, bi bilo potrebno zagotoviti možnost nastanitve izven doma in ustrezno poskrbeti za osnovne fiziološke potrebe po prehrani in spancu.
3. Sistemsko zbiranje opreme za morebitno kasnejšo reciklažo
Pozivamo vlado, naj glede na pomanjkanje OVO opreme pozove vse zdravstvene ustanove k varnemu zbiranju zaščitne opreme (predvsem FFP2/FFP3 mask) za morebitno kasnejšo sterilizacijo in ponovno uporabo. Zaradi težav pri dobavi ustrezne zaščitne opreme, (kirurške maske za večino zdravstvenih delavcev niso ustrezna zaščitna oprema!) smo bili prisiljeni iskati rešitve za nas in naše bolnike. Vemo, da za morebitno ponovno uporabo opreme prihaja v poštev le omejen nabor metod sterilizacije. Postopki so počasni in neizogibno skrajšajo življenjsko dobo zaščitni opremi. Ne smemo dovoliti, da ostanemo povsem brez opreme.
Trenutno postopki sterilizacije še niso na voljo, številni kolegi pa iščejo rešitve in sodelujejo pri iskanju le-teh. Potrebno je urediti tudi ustrezno uničenje odslužene opreme.
Pozivamo vse odgovorne, predvsem pa Vlado Republike Slovenije, naj pravočasno zagotovi ustrezno zaščitno opremo in ustrezno delovno okolje za zdravstvene delavce. Ne gre za kaprico. Gre za življenja zdravstvenih delavcev in naših bolnikov!
Mladi zdravniki Slovenije
PRAKTIK-UM, Sindikat zdravnikov družinske medicine
FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Zdravniška zbornica Slovenije
SZD
Komentarji