Zdravniki vladi predlagali tri rešitve za dobro delovanje zdravstva

Zdravniki pravijo, da so jezni, razočarani in obupani zaradi vladne ignorance stavke. Dovolj jim je nerazumevanja in blatenja v javnosti. Ne želijo si stavkati, dodajajo, evropski delovnik, ki so ga večinoma začeli prakticirati 1. marca, pa bo poslabšal delo bolnišnic. Vladi so predlagali tri rešitve, ponekod pa že razmišljajo o naslednjem koraku – kolektivni odpovedi delovnega razmerja. To bi prineslo največjo spremembo v obstoju zdravstva na Slovenskem.

V regijskih bolnišnicah je več zdravnikov, ki so umaknili soglasja za čezmerno nadurno delo, potem ko so delali tudi 70 ali 80 ur na teden, kot v obeh UKC. Ponekod, denimo v bolnišnici Novo mesto, je prešla celotna bolnišnica na evropski delovni čas.

Novo mesto: nenujnih operacij ni

»Ne samo tisti, ki so umaknili soglasja, vsi delamo 40 plus osem ur na teden, saj bi bilo v nasprotnem primeru delo zelo težko organizirati,« je pojasnil Bojan Kostić, anesteziolog, predstojnik urgentnega centra in oddelka za anesteziologijo. Še vedno bo vsak zdravnik poleg 160 rednih ur oddelal še obveznih 32 nadur na mesec, česar drugim javnim uslužbencem ni treba. Nadurnega dela ni treba opravljati starejšim od 55 let in staršem otrok, ki so mlajši od treh let. Ker zdravnikov za evropski delovni čas v Sloveniji ni dovolj, po sogovornikovih besedah tudi v Novem mestu nenujnih operacij ne bo. Takšne operacije so, na primer zamenjava kolka, kolena, operacija hallux valgus, neukleščena kila, krčne žile, je naštel. Čakalne dobe, ki so za te nenujne posege že zdaj dolge, se bodo še podaljšale. »Seveda bomo sprejeli vse nujne paciente in vse, za katere bo obstajal sum, da se za simptomi skriva resna bolezen,« pojasnjuje.

Kaj so predlagali vladi

»Zdravniki si stavke ne želimo, a nimamo sogovornika. Ministri se menjavajo kot na hokejski tekmi, vsakemu razlagamo vse od začetka, rezultata pa ni nikakršnega,« je dejal. Poudarja, da imajo v Fidesu več rešitev, ki so jih že predlagali vladi: »Predlagali smo zdravstveni steber za vse zaposlene v zdravstvu, od direktorja do strežnice. Vse je pripravljeno: plačne lestvice, število dni dopusta, tudi zakon je že napisan. Z vlado se o vsem lahko dogovorimo v dveh tednih. Če bo naš predlog sprejet, bodo v pol leta odpravljene vse čakalne dobe. Obstajajo pa tudi druge rešitve. Lahko dodamo aneks h kolektivni pogodbi, v kateri bi vsi v zdravstvu bili plačani po storitvah, ne po urah. Tako bi šli povsem drugo pot kot uslužbenci javnega sektorja. Lahko pa se dogovorimo tudi, da se dobički bolnišnic namenijo za investicije in plače. Bolnišnica Novo mesto je imela lani 5,3 milijona evrov dobička, leto prej 2,2 milijona,« navaja rešitve sogovornik, ki je tudi sindikalni zaupnik Fidesa v Novem mestu.

V Slovenj Gradcu so nad vlado obupali

V Slovenj Gradcu so nad možnostjo, da bo vlada rešila karkoli, že obupali. »Namen vlade, ki ga sicer ne bo nikoli javno priznala, je zmanjšanje števila bolnišnic. Kako se bo to zgodilo? Na zahteve Fidesa se ne odziva, zato so zdravniki umaknili soglasja za čezmerno nadurno delo, torej delajo 40 plus osem ur. Zaradi takšnega – evropskega delovnika se bodo posamezni oddelki v bolnišnicah sčasoma zaprli. Oddelki, ki se bodo enkrat zaprli, jih ne bodo nikoli več odprli. Lahko se zgodi, da se bodo zaradi pomanjkanja zdravnikov zaprle tudi posamezne bolnišnice,« je povedal Klemen Mojškerc, predstojnik internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Na tem oddelku, kjer je zaposlenih 25 zdravnikov, delajo z evropskim delovnim časom večinoma že tri leta, saj zdravnikov sicer sploh ni bilo mogoče zadržati v bolnišnici. Povedal je, da so odhode s tem omejili, a posledično se je zmanjšalo število delujočih ambulant v bolnišnici. Pacienti gredo na preglede, na katere so prej prihajali v bolnišnico, v zasebne centre, večinoma v Ljubljano, Maribor in Celje.

Ko bodo lokalne skupnosti dojele, da se jim bolnišnice zapirajo, bo prepozno, je dejal Klemen Mojškerc, predstojnik internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec.

»Ker je večina zdravnikov v bolnišnici umaknila soglasje za čezmerno nadurno delo, bo tako kot na internem najbrž tudi na drugih oddelkih. Če bo prišlo do ločitve zaposlenosti v javnem in zasebnem zdravstvu, bo težava še večja, saj se bo več zdravnikov odločilo samo za zasebno zdravstvo, v bolnišnici jih ne bo več,« meni. Že zdaj je zaradi premalo zdravnikov velika težava zagotavljati delovanje urgentnega centra. Za zagotovitev nadaljnjega obstoja bolnišnice vidijo samo eno rešitev.

Ideja kolektivnega odhoda zdravnikov

»Pojavlja se ideja o kolektivni odpovedi delovnega razmerja. Če bi vsi ali pa velika večina zdravnikov dala odpoved, bi postali svobodni zdravniki, ki bi se združili v skupinske prakse – zadruge. Te bi se pogajale za delo v ustanovah pod novimi pogoji. Tako bi ohranili polno delo zdravnikov v bolnišnicah. Tako so organizirani zdravniki ponekod drugod v Evropi, pri nas pa, na primer, družinski zdravniki na Vrhniki,« je povedal sogovornik. Kakšne bi bile posledice?

»V neurejenem sistemu plačil zdravstvenih storitev bi se najbrž zgodilo, da podcenjenih storitev ne bi niti mogel niti hotel nihče izvajati. Podcenjeni so ambulanti pregledi z laboratorijskimi preiskavami, za katere ZZZS plačuje le 15 evrov, endoskopija in še kaj,« našteva. Če bo ostalo tako, bodo te storitve v celoti izvajale le samoplačniške ambulante. Za paciente bo to velik dodatni strošek, saj že zdaj stane pregled v zasebnih ambulantah okoli sto evrov. Za zdravstveno blagajno pomeni to velik prihranek. Seveda pa izvajanje dobro plačanih storitev ne bo težava. Veliko vprašanje je tudi, ali bo sploh še kdo delal na bolnišničnih oddelkih pod sedanjimi pogoji, je dejal sogovornik.

Zapiranje bolnišnice Slovenj Gradec?

»Zdi se, da je krčenje zdravstvenih storitev namen vlade. Če bi vlada prisluhnila opozorilom stavkajočih zdravnikov, da se sistem ruši, se to ne bi zgodilo. Z ignoranco in privijanjem tistih, ki še delajo v državnih bolnišnicah, pa povzroča to, da zdravniki iz bolnišnic odhajajo,« meni.

»Ko bodo lokalne skupnosti dojele, da se jim bolnišnice zapirajo, bo prepozno,« pravi Mojškerc in ugotavlja, da je v takšnem položaju kot slovenjgraška več manjših bolnišnic po državi. Bolnišnica v Slovenj Gradcu ima več indicev, da je to pravzaprav cilj države: ministrstvo za zdravje ni odobrilo razpisa specializacij za potrebe bolnišnice, ministrstvo ne uvrsti v razvojni načrt nujne gradnje novega dela bolnišnice, za kar je že vse pripravljeno in že imajo tudi gradbeno dovoljenje, bolnišnica nima več izkušenega direktorja, ne obstaja nobena strategija, sistema nihče ne ureja.

»Edina rešitev je, da so vsi v zdravstvu plačani po učinku, ne po urah. Na ta način v pol leta ne bo nobenih čakalnih dob. Seveda pa je vprašanje, ali je to v interesu države in ZZZS,« se sprašuje predstojnik Klemen Mojškerc.