Zavarovati vrednote sožitja in svobode

»Praznik vrnitve Primorske k matični domovini naj bo spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo,« je ob prazniku zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Slavnostni govornik na današnji proslavi v Vipavi, predsednik vlade Robert Golob, pa je med drugim poudaril, da zgodovina nosi v sebi niz brezčasnih lekcij.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Ideologija sovraštva in nestrpnost nikomur nista prinesli ne miru ne svobode. Danes žal marsikdo, tudi od političnih voditeljev, ne razume lekcije in odkrito simpatizira z istimi ideologijami v novi preobleki, ideologijami sovraštva in razdvajanja. Danes je Slovenija varna država in na nas ne padajo bombe. A kljub temu sovražni govor, laži in manipulacije mogoče ne ubijajo naših teles, ubijajo pa našo dušo. Zato je naša odgovornost, da jih zavrnemo in zavarujemo skupne vrednote, to so vrednote sožitja in svobode,« je poudaril.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kot drugo lekcijo je izpostavil enotnost, kakršno so na Primorskem v boju za svobodo pokazali tako duhovništvo kot borci pod rdečo zvezdo, kot tretjo pogum posameznika, da naredi pravo stvar v pravem trenutku, in kot četrto, da kljub razlikam prisluhnemo drug drugemu.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Dotaknil se je tudi osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnikih. Pri tem pa je po njegovem treba iskati skupne rešitve, s katerimi bodo zadovoljni tako zdravniki in se bo ohranil javni zdravstveni sistem.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Državna proslava v počastitev praznika vrnitve Primorske k matični domovini je potekala pod naslovom Moja pesem je himna srca. Slovenija je praznik razglasila leta 2005, in sicer na dan pariške mirovne pogodbe, s katero je bila leta 1947 določena nova meja. Ta je večino Primorske, Zgornje Posočje, Vipavsko dolino, večji del Krasa in manjši del Istre vrnila Jugoslaviji. Po ocenah zgodovinarjev je zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Fašistični režim je v začetku 20. stoletja več kot dvajset let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev, ki je med drugo svetovno vojno spodbudilo množičen upor prebivalstva, in kot je poudaril Anton Lavrenčič, župan Vipave, posebnosti Primorcev po njegovem ne kaže iskati v podnebju, ampak prav v zgodovini. »Naši predniki so preživeli najhujše človeško zlo, ampak nas, Primorce, je vse to naredilo še močnejše. Želim, da bi ta trud in to voljo usmerili v izgradnjo družbe, ki bi bila sposobna presegati ideološke razlike in verovanje človeka. Bodimo upoštevajoči, razumevajoči, sodelujemo – sobivajmo,« je poudaril.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Minuli teden je državni zbor na predlog skupine primorskih koalicijskih poslancev izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih; poslej bo 15. september praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.