Zaposlenim na račune po 820 evrov izrednega nakazila

Zaposlene v slovenski jeklarski skupini Sij je na zadnji marčevski dan na bančnih računih presenetilo enkratno nakazilo delodajalca v višini 820 evrov neto. V skupini Sij so pojasnili, da gre za izplačilo, s katerim želijo svojim zaposlenim omogočiti lažje obvladovanje visokih življenjskih stroškov zaradi nesorazmernih podražitev energentov v zadnjih mesecih, občutnega dviga cen goriva, draženja hrane in drugih življenjskih potrebščin. 

Enkratno izplačilo je prejelo približno 3090 sodelavcev v družbah Sij Acroni, Sij Metal Ravne, Sij Ravne Systems, Sij SUZ, Sij Zip center in Sij, d.d., in sicer približno 820 evrov neto, v družbi Sij Zip center pa nekaj manj.

Mati fabrika se vrača

To še ni regres ali del njega. Odločitev o tem, koliko regresa, ki ga bodo zaposleni v vseh družbah dobili najkasneje do konca junija, bodo izplačali letos, še niso sprejeli. 

Vojna že pretresa trg jekla, kovin in hrane

Boris Štriker, predsednik Skei konference družb Sij Ravne je povedal, da je zaposlene delodajalčeva gesta izjemno presenetila. »Vsi so zelo veseli in zadovoljni, predvsem pa dodatno motivirani za delo. Pravijo, da se njihova 'mati fabrika', kot so nekoč označevali ravensko železarno, spet vrača nazaj, dobro razpoloženje v kolektivu pa se že pozna tudi širše v lokalni skupnosti,« je povedal Boris Štriker in dodal, da poteka z upravo dober socialni dialog. »Kmalu pričakujemo pogovore o dvigu plač,« je napovedal.   

»Skupina Sij je pokazala tudi socialno noto. To je zelo dobro za naše ljudi. Vesel sem tega,« je izjavil ravenski župan Tomaž Rožen.

V podjetju M Sora z aprilom dodatek za vse delavce

Za pomoč zaposlenim v teh težkih časih so se odločili tudi v podjetju M Sora, ki se ukvarja z lesno in trgovsko dejavnostjo. »V M Sori smo že s 1. januarjem letos povišali osnovno plačo za štiri odstotke. Velike podražitve materialov pred nas postavljajo zahtevne izzive. Vse podražitve materialov je nemogoče takoj prenesti na kupce. Zato se bojim, da bomo imeli letos ob rekordnem prometu slabši rezultat. Seveda pa draginjo občutijo tudi naši delavci. Zato smo se odločili, da z aprilom uvedemo poseben dodatek sto evrov bruto za vse delavce. Pri procentualnem povečanju plač bi namreč delavci z nizkimi plačami prejeli minimalno povečanje,« je sporočil direktor podjetja Aleš Dolenc.

Dodatek so vezali na polno prisotnost pri delu. »Kajti le takrat ko delamo, tudi ustvarjamo. Ko pa nas ni, mora naše delo opraviti nekdo drug. Podjetja in delavce čakajo težki časi, zato poskušamo porazdeliti težave in hkrati delavce motivirati za boljše delo,« je rekel Dolenc.

Sogovornik opozarja na sistem plač in nagrajevanja v Sloveniji: »Popolnoma je podrt zaradi skrajno neumnega zakona o minimalni plači, ki ima že napačno ime. To je zakon o minimalni osnovni plači, ki pa je le del plače. V številnih podjetjih, tudi pri nas, poskušamo čim večji del plače vezati na našo uspešnost, na to, koliko res zaslužimo, zato nam ta vsiljeni in med socialnimi partnerji neusklajeni zakon povzroča težave pri poštenem nagrajevanju.«

Inflacija najvišja v zadnjih 14 letih 

Slovenija spremlja podatke o vse višji inflaciji, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je namreč konec februarja medletno znašala sedem odstotkov, odstotno točko več kot mesec prej. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 8,5, cene storitev pa za 3,7 odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 odstotka); električna energija se je podražila za 15, plin za 25,6, tekoča goriva za 10,3, trda goriva za 11,6 in toplotna energija za kar 52,1 odstotka. Ob tem je 26,6-odstotno zvišanje cen goriv in maziv za osebna vozila inflacijo dodatno zvišalo za eno odstotno točko. Prav toliko, eno odstotno točko, je k letni inflaciji prispevala tudi hrana, ki se je medletno podražila za 6,4 odstotka.