Zapornika bodo iskali s tiralico

Celje – Uprava za probacijo je v dveh letih, odkar deluje, opravila 92 odstotkov vseh nalog, povprečje v Evropski uniji je okoli 75 odstotkov, je povedala ministrica Lilijana Kozlovič. Dodala je, da mora zapor postati zadnja možnost izvršitve kazenske sankcije. Za celotno pravosodje ministrstvo že pripravlja načrt delovanja za morebiten nov val epidemije. Zaradi epidemije so nekatere zapornike začasno izpustili iz zapora, dvesto se jih je že vrnilo, dva pa bodo iskali s tiralico.

Probacija je za družbo zelo pomembna, je dejala direktorica Uprave za probacijo Danijela Mrhar Prelić: »Oseba, ki prestaja kazen zapora v skupnosti, živi in dela naprej, hkrati pa izpolnjuje svojo kazen. Skupnost morda niti ne ve, da gre za storilca kaznivega dejanja. Oseba s tem razvija tudi delovne navade, komunikacijske poti, sposobnost za reševanje konfliktov, obvladovanje svojega vedenja.«

Dvainosemdeset odstotkov nalog predstavlja delo v splošno korist. Kot je povedala Mrhar Prelićeva, gre pretežno za urejanje zelenih površin, parkov, pomagajo tudi pri organizaciji prireditev, varovanju, pomagajo otrokom, tudi tistim s posebnimi potrebami, invalidom, brezdomcem, opravljajo dela v kuhinji … Leta 2018, ko je uprava za probacijo začela delovati, so opravili 488 probacijskih nalog, lani 3418, letos jih je že 4600. Največ nalog opravijo v Ljubljani in Mariboru.


 

Problem brezposelnosti

V probaciji 54 odstotkov oseb predstavljajo tisti, ki so zakrivili kaznivo dejanje, drugi so prekrškarji. Tri četrtine kaznivih dejanj je premoženjskih deliktov. To pojasni tudi strukturo oseb v probaciji, je pojasnila Mrhar Prelićeva: »Največ jih je v starostni kategoriji od 30 do 40 let, sledi kategorija od 40 do 50 let. Ker gre večinoma za premoženjske delikte, lahko predvidevamo, da je to tudi povezano s socialnim položajem in slabšim preživetvenim statusom. Skrb vzbuja podatek, da je 37 odstotkov naših oseb brezposelnih, kar je bistveno več od stopnje brezposelnosti v naši državi.« Dodala je, da je tretjina oseb v probaciji upravičena do denarne socialne pomoči.

Lani so v probaciji opravili pol milijona ur v splošno javno korist. Da probacija deluje, sodelujejo številne institucije, vladne in nevladne organizacije. Ministrica Lilijana Kozlovič je dejala, da si bodo prizadevali, da bo postalo izrekanje alternativnih kazni prednostna možnost: »Zapor mora postati zadnja možnost kot način izvršitve kazenske sankcije. Ponovno se bomo srečali tako s sodišči kot z državnimi tožilstvi, da poglobimo sodelovanje in predstavimo vse prednosti alternativnega prestajanja kazni. Prav tako se bomo srečali z občinami, da nam pomagajo pri iskanju izvajalcev na območjih, kjer jih je premalo.« Dodala je še, da bodo uredili tudi pravno podlago za pogostejše izrekanje alternativnih kazni.


 

Epidemija

Alternativno prestajanje kazni zmanjšuje tudi pritisk na zapore. Ti so bili v času epidemije sicer manj polni, saj so nekatere zapornike začasno izpustili. Do včeraj se jih je v zapor vrnilo 200, dvanajst jih še čakajo, je dejala ministrica: »Dve osebi pa se nista vrnili, zoper njiju bo odrejena tiralica in bosta prisilno privedeni.« Kozlovičeva je dodala, da so na morebitni drugi val epidemije pripravljeni: »Posodobili smo načrte delovanja v takih situacijah in jih posredovali ministrstvu za obrambo. To bo celoten državni načrt posodobilo, ker se je izkazal za pomanjkljivega, saj ni bilo mogoče pričakovati take situacije. Zakonsko bomo glede sodišč poskrbeli za drugačno ureditev, ki bo omogočala dosti bolj fleksibilno odločanje, katere zadeve obravnavati in katerih ne.«