Ljubljana – Še vedno velja, da sta za zajezitev širitve podlubnikov nujna hiter posek in odvoz napadenih dreves iz gozda. Izvajalci in lastniki zaradi zamud pri sanitarni sečnji plačujejo kazni in opozarjajo, da sistem v sedanjih razmerah, ko je sanitarne sečnje ogromno, ne deluje najbolje.

»Če hočemo, da bo manj poškodb drevja zaradi podlubnikov, je pomembno, da lubadarke odkrijemo čim prej in jih, kot pravimo strokovnjaki, izdelamo: lubadarke se poseka, obveji in olupi, podlubniki v vejah in v skorji pa se uničijo,« pravi dr. Nikica Ogris z Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Od leta 2014 imamo približno polovico celoletne sečnje – ta znaša okoli šest milijonov kubičnih metrov lesa – sanitarne, od tega je večina lubadark. Lani, ko so gozdarji posekali 5,28 milijona kubičnih metrov lesa, je bilo 2,78 milijona kubičnih metrov sanitarne sečnje.
 

Lubadarja bo ogromno

Podobno kažejo letošnje napovedi. »Zanesljivih napovedi ni,« opozori Nikica Ogris in doda: »Če upoštevamo trend zadnjih dveh let, lahko letos pričakujemo od 1,6 do 1,9 milijona kubičnih metrov sanitarne sečnje smreke zaradi podlubnikov.« Večjo sanitarno sečnjo pričakujejo na gozdnogospodarskih območjih Bled, Nazarje, Slovenj Gradec in Kočevje.

Gozdarji imajo v poletnih mesecih v povprečju približno tri tedne časa, da od najdbe lubadark ta drevesa spravijo iz gozda, sicer se te žuželke razvijejo do konca in izletijo ter napadejo nova drevesa. Razmnožujejo se eksponentno. »V Sloveniji imamo v povprečju dve generaciji podlubnikov na leto, na toplejših rastiščih pa tudi že tri,« razloži Nikica Ogris.



Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da je bilo do sredine maja izdanih 7090 odločb za sanitarni posek, ki so bile izvedene v 60 odstotkih, v 40 odstotkih pa rok za izvedbo še ni potekel oziroma ni bila izvedena kontrola izvedbe del. Podatki gozdarske inšpekcije pa kažejo, da so v zadnjih petih letih na leto izvedli od 327 do 1363 prekrškovnih ukrepov, povezanih s sanitarno sečnjo.


 

Dolgi upravni postopki

Razlogov za zamude pri spravilu lubadark iz gozda je več, pravi Nikica Ogris: od prepozne najdbe lubadark do pomanjkanja izvajalcev in tudi zasičenosti trga. Eden od izvajalcev družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) pa opozarja, da so predolgi upravni postopki – označba napadenega lesa za posek in razpis SiDG –, ki lahko trajajo tudi 14 dni, izvajalci pa imajo potem na razpolago teden ali deset dni, da posekajo na primer 500 kubičnih metrov lesa.

Tudi gozdarska inšpekcija opozarja, da so spremembe nujne, tako da bi rok izvedbe vezali na datum vročitve odločbe in ne izdaje. Gozdarski inštitut Slovenije razvija spletno aplikacijo, ki bo javno dostopna in bo omogočala postavitev realnejših rokov za izvedbo sanitarne sečnje.



Izvajalci opozarjajo tudi na posekan les, ki ostaja na skladiščih v gozdu: »Dokler lesa ne odpeljejo iz gozda, delovišče ni končano in izvajalci, ki smo svoje delo opravili, dobimo za zamude kazen.« Nikica Ogris pa dodaja, da bi k manjšim zamudam pri poseku lubadark pripomogel tudi realnejši rok za izvedbo ukrepov, ki bi upošteval dejansko razvojno fazo v žarišču, velikost žarišča, količino lesa, vremensko napoved in fenološke značilnosti smrekovih podlubnikov: »Nujno bi morali okrepiti tudi lesno industrijo v Sloveniji, ki bi lahko redno odkupovala in predelovala les tudi v teh izrednih razmerah, ko se ga na trgu nenadoma pojavi ogromna količina.«