Zakonska sprememba, ki bo mamljiva za vsako politično oblast

Da so bile razvpite menjave šefov v policiji le začetek pravega cunamija vodstvenih kadrov, so bila opozorila že dlje časa. To je namreč nakazovala sprememba zakona o organiziranosti in delu v policiji. Vodstvo policije sicer vztraja, da gre za le oblikovanje kriterijev in ne za povečanje političnega vpliva.

Poleg vrste vodilnih v slovenski policiji, ki so jih že v prvih mesecih te vlade razrešili s položaja, in so pristali na področjih, ki jih strokovno niso nikoli pokrivali, ali pa v Tacnu, so sklep o razrešitvi s položaja poslali tudi 111 načelnikom policijskih postaj, osmim direktorjev uprav in sedmim predstavnikom vodstvenega kadra policije.

Na kakšen način bodo izvedli izbirni postopek za vse razrešene s položajev, za zdaj še ni jasno. Ve pa se, da bo moral pravila odobriti notranji minister. Na policiji to podpirajo in ne vidijo v tem približevanje politiki. Strokovne standarde usposobljenosti, merila, kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti namreč predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Kakšna bodo, za zdaj še ni znano, saj kriterijev še ni.

Brez širše razprave

Reorganizacija policije kot zelo kompleksnega in pomembnega sistema za družbo je vsekakor nujna, če se na podlagi širše analize pokažejo slabosti in se delovanje lahko izboljša. Vendar, kot pravijo naši viri v policiji, je sprememba zakonodaje in drugih internih pravil potekala povsem brez kakšnega večjega soglasja že znotraj stroke v policiji, kaj šele širše.

Na generalni policijski upravi pravijo, da so pri zadnjih potezah le delovali v skladu z veljavnim spremenjenim zakonom. Vendar vse bolj nakazuje na kadrovsko čistko, na splošno pa nova pravila politiki dajejo več vpliva pri kadrovanju. Na policiji to zanikajo in vztrajajo, da menjave vodstva policije sprejema generalni direktor policije Anton Olaj kot predstojnik organa.

Vendar, kot opozarjajo mnogi, se vse bolj kaže, da je direktor policije le podaljšana roka notranjega ministrstva, saj se praktično v vseh spremembah, ki jih predlaga aktualna politična oblast, strinja. Prav tako iz vrst policije Antonu Olaju zamerijo, da se na stran policistk in policistov postavi le takrat, ko jih hvali politika, denimo ob uporabi prisilnih sredstev na protestih, drugače pa jim nikoli ne stopi v bran. Nasprotno, ko politika to pričakuje, izvaja nadzore, ukrepe pa prilagajajo okusu politike.

Priče potrdile, da v policiji kadruje politika

Omenjena sprememba zakonodaje je omogočila tudi Petri Grah Lazar, da so jo postavili na mesto direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), hkrati pa si po svoje razlagajo odločitve sodišč.

Na policiji zatrjujejo, da bodo nova pravila omogočala k preglednejšemu, jasnejšemu in točno določenemu kadrovanju v policiji. A se prav na primeru Grah Lazarjeve kaže, da je edini kriterij »točno določenemu«, saj ni več posebnih razpisnih pogojev, katere je moral do zdaj izpolnjevati direktor NPU. Grah Lazarjeva namreč ni več imenovana na mesto vršilke dolžnosti direktorice NPU, ampak je premeščena na to mesto iz uprave kriminalistične policije, kjer je od konca minulega tedna zaposlena.

V ustavni spor

Oba policijska sindikata sta napovedala, da bosta dala določene člene zakona o organiziranosti in delu v policiji v presojo ustavnemu sodišču, opozarjata pa, da tako velikega vpletanja politike v slovensko policijo še ni bilo.

Kot pravi Rok Cvetko, predsednika Policijskega sindikata Slovenije, sporna sprememba zakonodaje ni nevarna samo, če je državo vodi aktualna oblast. »To je tako mamljiva sprememba zakona za povečanje vpliva politike v policiji, da se bo temu težko odrekla katera koli oblast,« opozarja.

Na policiji odgovarjajo, da izrednih razmer v policiji ni in da vse delo opravljajo zakonito in strokovno, kar da kažejo tudi rezultati njihovega dela. Vse manjšo priljubljenost pa pripisujejo tudi »pandemski izčrpanosti populacije«.