Zakaj sem za študij izbral Slovenijo

Ljubljana, Opčine – »Uradnih številk ne poznam, a je vsekakor očitno, da nas je iz leta v leto več,« pravi Andraž De Luisa, predsednik Kluba zamejskih študentov, ki deluje v Ljubljani. Klub šteje okoli 60 članov, a je po njegovi oceni vseh zamejskih študentov v Ljubljani, pa tudi v Kopru, krepko čez sto. Raziskava Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta kaže, da se je lani na slovenske fakultete vpisala polovica od anketiranih dijakov iz slovenskih srednjih šol v Italiji, ki so nadaljevali šolanje na katerikoli od univerz.

Medtem ko se po eni strani povečuje število študentov, ki odhajajo na študij v tujino, tudi v matično domovino prihaja vse več slovenskih študentov iz zamejstva in od drugod po svetu. »Eden od glavnih razlogov je, da je v Sloveniji študij brezplačen in da imamo možnost nadaljevati izobraževanje, ki smo ga začeli v šolah s slovenskim učnim jezikom, v matičnem jeziku še naprej,« navede 22-letni diplomant prve stopnje študija matematike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, doma z Opčin nad Trstom.

Zamejski študentje so zadovoljni tudi s tukajšnjimi ugodnostmi – štipendijo (ta znaša okoli 200 evrov), boni za kosilo, študentskim delom, kar vse znatno zniža njihove stroške bivanja. V Italiji, po drugi strani, bi za letno šolnino na posamezni fakulteti morali odšteti najmanj 500 evrov – večinoma pa od 1500 do 2500 evrov.
»Rekel bi, da je le približno polovica moje generacije maturantov z naše šole ostala v Italiji, medtem ko se nas je druga polovica vpisala na fakultete v Sloveniji ali tujini,« pove De Luisa. Zamejski študentje imajo možnost, da se vpišejo na prosta mesta, rezervirana za Slovence, ki nimajo slovenskega državljanstva – a teh mest je dokaj malo –, ali pa si kot državljani držav EU prizadevajo za vpis skupaj z drugimi slovenskimi študenti. V zadnjih letih se je mogoče vpisati na oba načina, s čimer se poveča verjetnost, da so sprejeti na želeno fakulteto.

V Trstu ponekod večje omejitve vpisa

»Med študijskimi programi, na katere se pogosto vpisujejo dijaki s Tržaškega ali Goriškega, so medicina, stomatologija in fizioterapija, saj je vpis na te študije v Trstu izjemno omejen in uspe le zelo redkim. Veliko se jih odloča tudi za pedagoško fakulteto v Kopru, kjer je v primerjavi z istovrstnim študijem v Italiji veliko več poudarka na praksi, in ne toliko na goli teoriji,« pripoveduje De Luisa. Pohvali celo prostore slovenskih fakultet, ki da so v primerjavi z italijanskimi modernejši in prijetnejši.
O tem, ali se namerava vrniti domov ali pa si želi prihodnost zgraditi v Sloveniji, še ne razmišlja, saj bo še nekaj časa študiral, morda tudi kje v tujini. »Všeč mi je Ljubljana, saj se predvsem med tednom veliko dogaja, a grem ob vikendih zelo rad domov, na Opčine, in si malo spočijem od mesta,« pravi. Nadaljuje, da se v Trstu, bistveno bolj kot v Sloveniji, pozna gospodarska stagnacija in da upada število prebivalstva, medtem ko se naši državi vidi, da jo še poganja gospodarska rast. »Če bi v tem trenutku iskal službo, bi jo verjetno prej dobil v Ljubljani kot v Trstu,« predvideva.
 

Slovenske fakultete študentom prijaznejše

»Zagotovo se v času po osamosvojitvi Slovenije zamejski študentje niso v takem številu odločali za slovenske fakultete kot danes,« omeni Peter Černic, ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Gregorčič iz Gorice. Po njegovi oceni je pojav povezan s članstvom Slovenije in Italije v EU in globalnimi trendi študentskih izmenjav. »Študij v Sloveniji je dostopnejši in obenem prijaznejši, bolj strukturiran. Predavanjem sledijo kolokviji in izpiti, ko študent svoje obveznosti opravi, pa se lahko vpiše v naslednji letnik. V Trstu je vse veliko bolj odvisno od posameznika, ta se mora znajti, kakor ve in zna. Nihče ga k ničemur ne prisiljuje, izpite lahko opravi ne glede na to, v katerem letniku je, pogosto se križajo predavanja,« pojasni. Kot zadnji razlog navede željo po samostojnem življenju in bivanju v študentskih kampusih, česar v Trstu ne poznajo. Zelo pogosto se zamejski dijaki odločijo za študij na koprski in ljubljanski pedagoški fakulteti in se potem vrnejo domov, kjer učijo v šolah s slovenskim učnim jezikom.



Rast števila dijakov, ki se po maturi odločajo za študij v Sloveniji, opažajo tudi na drugih slovenskih šolskih zavodih – tržaškem liceju Antona Martina Slomška, poklicnem zavodu Jožefa Stefana in tehničnem zavodu Žige Zoisa, prav tako iz Trsta. Le v tržaškem liceju Franceta Prešerna ugotavljajo, da se številke ne spreminjajo. »Običajno se jih od naših 45 do 50 maturantov 10 do 15 vpiše na fakultete v Slovenijo,« pove ravnateljica Loredana Guštin.
 

V Slovenijo jih pride polovica, ki nadaljuje šolanje

Po besedah Norine Bogatec s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu so v projektu, s katerim so začeli spremljati vpis dijakov s šol v slovenskem učnem jeziku na univerzo, ugotovili, da se jih polovica anketiranih, ki se odloči za nadaljevanje šolanja, vpiše na slovenske fakultete. »Projekt smo začeli lani, zato imamo le podatke za lansko generacijo maturantov. Od 81 anketiranih študentov se jih je 63 vpisalo na univerzo, od tega približno polovica na slovenske fakultete.« Kot zanimivost, študij v Sloveniji si je izbralo tri četrtine vseh deklet, sodelujočih v raziskavi, ki so nadaljevale šolanje na univerzi.