Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je danes nadaljeval pred tednom dni prekinjeno izredno sejo, je v drugem branju po več kot petih urah z enajstimi glasovi od 19 podprl predlog novega zakona o varstvu okolja. Koalicija je v zadnjih dveh dneh vložila kar 130 strani amandmajev, ki so jih njeni poslanci v odboru potrdili brez razprave, medtem ko je opozicija neuspešno predlagala ponovno prekinitev seje, da bi jih lahko proučila in se kvalitetno opredelila do njih.

Okoljski minister Andrej Vizjak je izpostavil naslednje dobre plati zakona, ki je po njegovem temeljni zakon na tem področju v državi: odpravlja neskladnosti slovenske zakonodaje z evropskim pravom, v slovenski pravni red prenaša nove evropske direktive, uvaja načela krožnega gospodarstva, načelo onesnaževalec plača, kavcijski sistem za plastenke in pločevinke, okrog katerega sta se opozicija in koalicija pretežno poenotili, ureja prenehanje statusa odpadka in na področju ravnanja z odpadki uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost ter eno neprofitno organizacijo, odpravlja pa tudi administrativne ovire na poti do okoljskih dovoljenj in na novo ureja položaj zainteresirane javnosti v okoljskih postopkih. Kot je minister dejal, je pomembna združitev nekaterih postopkov, zlasti ko je govor o okoljevarstvenem soglasju in okoljevarstvenem dovoljenju, da »se ne podvajajo razne faze postopka in se zavlačuje z rezultati«.

»Ne jemljite amandmajev kot poseg v predlagano rešitev, ampak kot izboljšavo,« je minister člane odbora pozval že na začetku seje in se za »obilico amandmajev« opravičil. Koalicija je sicer vztrajala, da z amandmaji ne posega v vsebino, saj da gre zgolj za tehnične popravke.

Opozicija raztrgala koalicijske amandmaje

Andreju Vizjaku, ministru za okolje in prostor, je prvi manever z novim zkonom o varstvu okolja uspel. FOTO: Voranc Vogel/Delo

A v SD, LMŠ, SAB in Levici se z ministrom in še manj z načinom sprejemanja te slovenske okoljske »biblije« niso mogli sprijazniti. Predlog zakona so poimenovali »zmazek, ki ščiti interes onesnaževalca, ne javni interes« in glede na to, da je pripravljavec upošteval popravke zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ministru očitali, da gre za zakon omenjene službe. 

Očitali so mu tudi, da je dal zakon pisati zunanjemu izvajalskemu podjetju, s čimer je to zaslužilo več sto tisočakov, delo pa je glede na 130 strani amandmajev očitno opravilo nezadostno. Opozicijska SD se je čudila tudi nevladnim organizacijam, ki so naklonjene predlaganemu zakonu, in očitala članom odbora, da bodo v primeru, da zakon s toliko v zadnjih urah vloženimi amandmaji podprejo, podprli nekaj, kar ni bilo v javni obravnavi.

»Sporni« 29. člen zakona, ki ureja status odpadkov, je opozicija imenovala za »trojanskega konja«, mnoge pa zanima, ali bo Slovenija tudi v primerih, ko smo odpadek že v preteklosti prekvalificirali v gradbeni material, obvestila Evropsko komisijo. Minister Vizjak je zanikal, da bi pri 29. členu šlo za kakršno koli zmoto, in omenil, da so v njem sledili opozorilom opozicije. Tudi glede amandmaja o kavcijskem členu je poudaril, da so upoštevali pripombe tako GZS kot nevladnega sektorja.

Ne zasujmo Slovenije z odpadki po vzoru Moravč

Kaj nas čaka 1. januarja 2023?

Glede uvedbe ene neprofitne organizacije oziroma proizvajalčeve razširjene odgovornosti je bilo na odboru med drugim slišati pomisleke, kaj se utegne zgoditi 1. januarja 2023, ko bodo obstoječim družbam za ravnanje z odpadki prenehala veljati dovoljenja. Se bodo znova kopičile nagrobne sveče, ker ne bomo imeli družbe, ki bi bila sposobna ravnati z odpadno embalažo? Minister je zavrnil vse očitke o monopolu in nevarnostih, ki da jih ta prinaša.

Tudi amandmaji o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij so na glasovanju gladko padli. Vsebino šestnajstih amandmajev po ministru Vizjaku zakon o varstvu okolja rešuje v enem samem – 59. členu.

Zakon bo v drugem in tretjem branju državni zbor predvidoma obravnaval že na marčni seji.