Zakaj je treba odpreti vrata starejši delovni sili

Ljubljana – Gospodarska zbornica je s prvo nacionalno konferenco 55+ vstopila v široko razpravo o predlagani pokojninski reformi, ki naj, kot je uvodoma dejal Boštjan Gorjup, predsednik GZS, odpre vrata starejši delovni sili. O pomenu večje zaposlenosti generacije 55+ sta na konferenci med drugimi spregovorila ministrica za delo Ksenija Klampfer in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Ministrica je poudarila, da je Slovenija po delovni aktivnosti prebivalstva v starostni skupini od 60 do 64 let v EU na repu, minister pa, da gre tudi za vprašanje vzdržnosti pokojninskega sistema in vpliva na trg dela ob naraščajoči gospodarski rasti.

GZS je pred dvema leta sprejela ambiciozen načrt, Razvojno partnerstvo treh generacij do leta 2025, po katerem bi dosegli visoke cilje, kot je dvig izvoza na 50 milijard evrov in dodane vrednosti na zaposlenega na 60.000 evrov. Pri tem igrajo pomembno vlogo demografski trendi in njihove posledice, ki se kažejo v kadrovski vrzeli: trg dela na leto zapusti 30.000 ljudi, nanj pa jih vstopa deset tisoč manj, torej 20.000. Kot je poudaril tudi Gorjup, je za Slovenijo značilno še to, da ljudje vstopajo na trg dela pozno in med prvimi z njega odhajajo. Tudi zato je eden od ciljev načrta razvojnega partnerstva, da bi čez šest let, leta 2025, dosegli polovično zaposlenost starejših od 55 let, potem ko je bila leta 2015 komaj 41-odstotna, zdaj pa je približno 47-odstotna. Da bi to dosegli, je treba razviti prave pristope do starejših, vlagati v njihovo izobraževanje, skrbeti za ergonomijo dela in z vsem skupaj ustvarjati boljše okolje. S tem bomo uspešneje zapolnili vrzeli na trgu, poleg tega pa so, je dejal prvi mož zbornice, pripadniki te generacije, ki delajo, bolj zdravi in imajo družabne stike.

Krepiti sodelovanje med mlajšimi in starejšimi

Ministrica Ksenija Klampfer je prav tako opozorila na negativne demografske številke, zato je aktiviranje generacije starejših od 55 let pomembno za prihodnost, sploh ker imamo aktivnega prebivalstva v starosti od 60 do 64 let najmanj v EU, po čemer smo primerljivi z Grčijo. Dejala je še, da zdaj največ zaposlenih trg zapušča, ko so stari med 58 in 60 let, zavod za zaposlovanje pa je postal most do upokojitve. Resda je ta skupina bolj ranljiva, tudi delovne razmere niso povsod idealne, toda iskati je treba dobre rešitve, skrbeti za zdravo okolje, za vseživljenjsko učenje in pozitiven odnos do starejših zaposlenih; lani je bilo v različne programe že vključenih 8200 brezposelnih, starih nad 50 let. Pri tem bo imelo pomembno vlogo gospodarstvo: kako bodo z različnimi ukrepi navduševali starejše, da bodo dlje ostali delovno aktivni. Smo pred odgovorno nalogo, treba je združiti moči in vire za ustvarjanje kakovostnega življenja za vse generacije, kar med drugim pomeni krepiti sodelovanje med mlajšimi in starejšimi, je poudarila ministrica za delo.


Tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je opozoril, da se podjetja na trgu spopadajo s pomanjkanjem ustreznega kadra, zato so pomembni ukrepi za večjo zaposlenost generacije 55+, prav tako predvideni dvojni status (upokojen/zaposlen). Izziv je večplasten. Poleg staranja prebivalstva velja upoštevati vzdržnost pokojninskega sistema in na drugi strani potrebe trga dela ob (še) naraščajoči gospodarski rasti. Prizadevati si je treba, da bi s sedanjimi in novimi ukrepi starejše ohranili na trgu in hkrati ustvarili razmere, da bodo lahko vse generacije dobro sobivale. Samo na gospodarskem ministrstvu bodo letos za različne ukrepe, na primer za socialna podjetja, zadruge, kjer je medgeneracijsko sodelovanje pričakovano, in regionalne projekte, namenili 204 milijone evrov, sodelujejo tudi pri akcijskem načrtu dolgožive družbe. Minister Počivalšek je prav tako poudaril, da ima generacija starejših od 55 let izkušnje, človeški kapital, vrednote; vsaka starost ima svoje značilnosti, tega se je treba zavedati in pozitivno izkoristiti.


 

V sedmih letih se postaramo za dve leti

Številke, ki kažejo, kako je s starostjo naše družbe, so jasne: vsako leto se postaramo za dva meseca in pol, kar pomeni v sedmih letih za dve leti, je med drugim dejal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki GZS. Po drugi strani vsako tretje podjetje zaznava, da mu manjka kadra. Zakaj ga ne bi iskali tudi v generaciji 55+? Še zlasti če vemo, da je pri nas v skupini od 55 do 64 let delovno aktivnih 47 odstotkov ljudi, povprečje v EU pa je 59 odstotkov; na tej lestvici smo na 25. mestu. Najbolj vztrajni v tej starostni skupini so na Švedskem, Danskem in Nemčiji, torej v državah, po katerih se radi zgledujemo, je dejal Ivanc. Med ukrepi v prid višji stopnji delovne aktivnosti starejših so kasnejše upokojevanje, na kar vplivajo bonusi in malusi, davčno ugodnejša obravnava za tiste, ki se odločijo za dvojni status, ureditev dolgotrajne oskrbe, s čimer bi se zmanjšala skrb za svojce, manj pasti neaktivnosti, torej več motivacije za delo, primernejša, to je varna, do zdravja prijazna delovna mesta, več izobraževanja starejših.


 

Prepozno na trg dela, prezgodaj z njega

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je spomnila, da se v Sloveniji radi spogledujemo s kakovostnim življenjem v razvitih državah, hkrati pa se spoprijemamo s problemi, ker se mladi prepozno vključujejo na trg dela, starejši pa z njega odhajajo prehitro. V Evropi so sprejeli že vrsto ukrepov, da so starejše bolj vključili na trg dela. Tudi pri nas se je samo lani vključenost starejših zvišala za 3 odstotne točke. Na gospodarski zbornici, je poudarila Šmučeva, podpirajo izhodišča za nedavno predlagano pokojninsko reformo, saj da so dobra za to, da se poveča delež delovno aktivnih. Za dobro medgeneracijsko sodelovanje je treba še veliko storiti: od vključevanja starejših do njihovega izobraževanja, kajti zdaj jih je menda zanj motiviranih samo nekaj več kot petina. Tudi od delodajalcev se pričakuje, da bodo delovno okolje prilagodili različnim zaposlenim, saj smo različno sposobni pri 40, 50 ali 60 letih.



Marijan Papež, direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je med drugim opozoril na pomanjkljivosti, ki jih lahko prinese predlagana pokojninska reforma, pri čemer je omenil izkoriščanje dolgotrajne bolniške odsotnosti. Razmišljali bi lahko o rešitvah, ki bi omogočale šesturni delovnik kot polni delovni čas. Predlagana reforma spodbuja ljudi, da bi ostali dlje zaposleni in bili za to kajpada nagrajeni. V razpravi je bilo slišati tudi kritična mnenja, saj vsaj v zdajšnjih predlogih delodajalci nimajo nobenega mehanizma, nobene besede, ali so za podaljšanje delovne aktivnosti določenega posameznika zainteresirani ali ne.