Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni videokomentar, ki je bil posnet včeraj zvečer, začela s protesti. Žerdin je orisal svoje doživljanje protestov z besedami, da že vrsto let okoli sebe ni čutil toliko solzivca. »Rekel bi, da zadnjič leta 1989 v Prištini. Situacija v centru Ljubljane je (bila) precej napeta po tem, ko se je okrog treh popoldne manjša množica začela zbirati na Trgu republike in se je gneča povečala in se razpršila po mestu. Policija pa je proteste ustavljala z intervencijami vodnega topa in z veliko količino solzivca.«


 
Markeš je Žerdina vprašal o tem, kaj zdaj meni o tezi in ugotovitvah, do katerih sta prišla pretekli teden? Takrat sta dejala, da za zdaj dokazov za trditev, da bi v teh demonstracijah in političnem gibanju Resni.ca lahko šlo za dogovor med oblastjo in Zoranom Stevanovićem – v smisli nekega novega Jelinčiča –, s čimer bi lahko na koncu našli vzvod za preprečitev petkovih protestov, ni.


 
»Preden bi ugibal, ali je Stevanović trojanski konj nekoga, bi potreboval empirične dokaze, dejstva. Obenem pa je tako, da gibanje, na čelo katerega se je postavil, izjemno heterogeno in si je težko predstavljati, da bi to zelo heterogeno gibanje lahko bilo utemeljeno na nekem takem skupnem imenovalcu, ki mu od antike naprej rečemo trojanski konj,« razmišlja Žerdin.


 
Nadaljeval je s tem, da so zanimive predvsem tri zahteve gibanja. Prva zahteva so predčasne volitve, druga odstop vlade in tretja nov volilni sistem, ki bi onemogočil rotacijo političnih zombijev. Zahteva odstopa vlade in predčasne volitve je do neke mere konsistentna in se ujema z namigi, ki jih je med koncem tedna dal na mizo notranji minister Aleš Hojs, tretja zahteva o spremembi volilnega sistema je pa pravzaprav temeljito skregana s prvima dvema zahtevama, meni Žerdin.
 
»Midva dovolj časa spremljava politiko, da nama je jasno, da je operacija sprejetja novega volilnega sistema pravzaprav ena najbolj zapletenih političnih operacij, ki sploh obstaja. Za spremembo je potrebna ustavna večina, poleg tega pa smo daleč od konsenza o tem, kako naj bi bil volilni sistem videti.« Če bi ta problem odprli, bi verjetno sledili dve leti težkih razprav, predpostavka uspešnega kompromisa pa bi bila v tem, da bi imeli neko dialoško politično oblast, ki bi bila sposobna sklepati kompromise. »Mislim pa, da smo svetlobna leta daleč od take politične elite.«