Za kopo velikanko jih je podžgal koronavirus

Dole pri Litiji – Oglarski družini Janeza Medveda iz Suhadol je med epidemijo covida-19 uspelo sestaviti kopo velikanko. V obseg meri dobrih 32 metrov in je sestavljena iz več kot 200 kubičnih metrov metrskih drv. Po podatkih zavoda za gozdove se na območju države z oglarjenjem ukvarja 50 domačij, ki si s to dopolnitveno dejavnostjo režejo boljši kruh. Samo na Dolah jih je dvanajst.

Slovesen prižig Medvedove kope bo v nedeljo, ob 15. uri. Čast prižiga bo pripadla Heleni Jurše Rogelj, ravnateljici novomeške višje strokovne šole. Kopo so v obliki stožca zlagali skoraj tri mesece. Več kot 20 ton oglja bodo pridobili po treh tednih kuhe. Medved je napovedal, da bo prihodnje leto sestavil kopo z najmanj 300 kubičnimi metri drv in jo poskušal vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov.



»Oglarstvo vse bolj postaja tržno zanimiva dejavnost,« je prepričan Jože Prah, vodja Kluba oglarjev Slovenije, in dodaja, da ima oglarjenje pomembno vlogo pri ohranjanju tradicionalnih dejavnosti predelave lesa na podeželju. Slovenski oglarji so člani evropskega združenja oglarjev, ki se pri Unescu zavzemajo za zaščito koparjenja kot kulturne dediščine Evrope. Na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije je gozdarski inštitut pred nedavnim opravil analizo oglja, ki je naprodaj v trgovinah, in le slovensko oglje zadosti vsem kriterijem, je poudaril Prah.

Najmanj 5000 evrov pomoči

Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec se pri predelavi oglja izkorišča les slabše kakovosti, lastniku gozda pa takšna dejavnost lahko predstavlja dodaten vir zaslužka. Na vprašanje Dela, kaj lahko ministrstvo naredi, da dejavnost ne bo šla v pozabo, je Pivčeva pojasnila, da program razvoja podeželja v okviru ukrepa Leader omogoča, da lokalna akcijska skupina (LAS) prijavi projekt s področja oglarjenja, znotraj katerega se lahko financirajo promocijske dejavnosti.



Sredstva je mogoče pridobiti tudi iz programa generične promocije gozdov, gozdarstva in gozdno-lesnih verig v letu 2020, ki predvideva podporo primerom dobre prakse s področja gozdno-lesne verige, kamor šteje tudi organizirano oglarjenje.



Za prihodnji teden je ministrica napovedala sprejetje vladne uredbe, ki bo podlaga za pripravo in objavo razpisa za podukrep 6.4, ki bo določal natančnejše pogoje, merila in obveznosti za prijavitelje. »Predvidena stopnja javne podpore v obliki nepovratnih sredstev je do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri določitvi stopnje podpore pa bo ministrstvo upoštevalo pravilo državnih pomoči po pravilu 'de minimis', kar pomeni 200.000 evrov v obdobju treh let. Najnižji znesek bo znašal 5000 evrov na vlogo,« je povedala Pivčeva. V Sloveniji ima oglarjenje kot dopolnilno dejavnost na kmetiji priglašenih 18 kmetij.

Les raje v sekance kot v kopo

Po podatkih zavoda za gozdove slovenski oglarji na leto skuhajo 500 ton oglja, od tega dolski oglarji skoraj polovico. Kmetijska zadruga Trebnje je edina v državi, ki oglje odkupuje. Direktor Stanko Tomšič je povedal, da so v letu 2017 odkupili 101 tono oglja, lani pa samo 20 ton. Za velik upad odkupa sta po njegovih besedah vsaj dva razloga. Starejši oglarji so onemogli, mlajši pa ne vidijo smisla v pridelovanju oglja, ker je premalo zaslužka, zato manj kakovosten les raje predelajo v sekance.



»Zadruga je pred leti precej promovirala domače oglje, ki ga pridelovalci zdaj raje prodajajo kupcem neposredno,« je povedal Tomšič, ki prihodnost oglarjenje vidi v povezovanju oziroma oblikovanju prodajnih verig in oblikovanju lastnih blagovnih znamk, pri čemer bi lahko zadruge s svojo logistiko odigrale pomembno vlogo.