Za 40 milijonov evrov sprememb

Ljubljana – Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2), ki sicer še ni dokončno usklajena med socialnimi partnerji, je pa že v medresorskem usklajevanju, bo imela konkretne finančne učinke. Če bo sprejeta v predlagani obliki, bo državni proračun moral, po izračunih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v pokojninsko blagajno dodatno prispevati skoraj 3,4 milijona evrov leta 2020, 12,6 milijona leta 2021 in 24,2 milijona leta 2022.

V besedilu predloga so, kot je pojasnil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu, kompromisne rešitve, ki so jih sprejeli vlada, delodajalci in sindikati v usklajevanjih do sredine julija, oziroma tiste, o katerih se je izkazalo, da bi bile lahko sprejemljive za vse tri strani. Ukrepi so tako usmerjeni v podaljševanje delovne aktivnosti in zagotavljanje primernega dohodka za varno starost in izboljšanje socialnega položaja upokojencev, ob skrbi za dolgoročno zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninske blagajne.

​
Odstotki ali leta za otroke

Pomembna novost bo izenačitev odmernih odstotkov – za 40 let dela za ženske bo ostal 63,5, za moške pa bo s sedanjih 57,25 zrasel na 63,5 do leta 2025. Šestletno prehodno obdobje naj bi veljalo tudi za odmerno lestvico z izhodiščnim odstotkom 29,5 (zdaj 26) za vse zavarovance, ki dopolnijo 15 let zavarovalne dobe, s čimer bi se postopoma zviševale najnižje pokojnine.

Odmera za vdovske pokojnine bi se zvišala s 33 na 37 odstotkov pokojninske osnove, za invalidske pa s 36 (moški) in 39 (ženske) na 40. Dvig odmernih odstotkov in najnižjih pokojnin bi proračun stal skupaj 21,1 milijona evrov v prihodnjih treh letih.
Socialni partnerji so se strinjali tudi glede uvedbe dodatnega odmernega odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je posameznik skrbel v prvem letu življenja, v višini 1,36, vendar največ za tri otroke (4,08 odstotka), z možnostjo izbire te višje odmere ali znižanja starosti zaradi otrok. Praviloma bodo do tega upravičene ženske, razen če je pravico do starševskega nadomestila uveljavljal moški. Za to bo potreben transfer 4,5 milijona evrov v pokojninsko blagajno.

Nesporna je še triodstotna spodbuda na leto za tiste, ki bi ostali v zavarovanju po izpolnitvi pogojev za upokojitev, vendar največ do treh zaporednih let. Dodatni odmerni odstotek bi lahko pridobili tudi posamezniki, ki so se že upokojili, pa bodo kasneje znova vstopili v zavarovanje.

​
Dvojni status ob številnih predpostavkah

Največja razhajanja ostajajo pri urejanju tako imenovanega dvojnega statusa. Veljavni sistem, ko je možno izplačevanje petine pokojnine, če posameznik ostane v delovnem razmerju po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, bi nadgradili tako, da bi vsi, ki bi ostali za polni delovni čas, ali upokojenci, ki bi se reaktivirali, prva tri leta prejemali 40 odstotkov starostne pokojnine, po tem obdobju pa 20 odstotkov. Spodbude so predvidene tudi za tiste, ki bi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev delali vsaj štiri ure na dan. Po zadnjih podatkih se vsako leto približno 2000 ljudi odloči za podaljšanje dela. Dvig dela pokojnine z 20 na 40 odstotkov bi pomenil – samo v letu 2020 – dodatnih 27,2 milijona evrov obveznosti za proračun. A bi se hkrati v pokojninski blagajni nabralo za 10,7 milijona evrov več prispevkov (ob predpostavki, da bi dodatnih 1500 ljudi ostalo v zavarovanju), v vseh socialnih zavarovanjih skupaj pa 16,8 milijona. Skupno neto povišanje odhodkov bi bilo, ocenjujejo, leta 2020 163.223 evrov, leta 2021 5,4 milijona in leta 2022 10,7 milijona evrov. Najbrž pa bi bilo zanimivo videti, kaj bi za državni proračun pomenilo, če bi se za to možnost množičneje odločali javni uslužbenci.