Z razvitim podeželjem do razvite Slovenije

Ljubljana – Slovenija, ki je po merilih Eurostata v kar 87,4 odstotka površine podeželje, kjer živi 75,2 odstotka vsega prebivalstva, je dobila Vizijo razvoja slovenskega podeželja. Dokument je nastal na pobudo evropske komisije. »V Sloveniji moramo na novo opredeliti, kaj razumemo pod pojmom podeželje in kakšnega želimo imeti,« pravi dr. Emil Erjavec, agrarni ekonomist in prodekan na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je projekt vodil.

Konec oktobra je bila objavljena Vizija razvoja slovenskega podeželja, ki je nastala na pobudo Evropske komisije v projektu Sherpa. Gradivo bo v pomoč pri pripravljanju evropske politike razvoja podeželja, saj je – opozarja Erjavec – razvoj podeželja ena od prioritet sedanje evropske komisije. Gradivo je primerno izhodišče za pripravo strategij na ravni države, kjer je vloga podeželja slabo opredeljena.

»Opredeljuje ga predvsem odnos do kmetijstva in pridelave hrane, čeprav je podeželje veliko več,« pravi sogovornik, »potrebujemo novo definicijo podeželskosti, ki se ne izenačuje nujno samo s kmetstvom in kmetijstvom, ampak v ospredje stopajo njene popolnoma nove družbene vloge.«
 

Skope baze podatkov

Pri zbiranju podatkov o slovenskem podeželju se je pokazalo veliko pomanjkanje le-teh. Izjema je kmetijstvo, ki ima kljub relativno majhnemu deležu v nacionalnem BDP (1,4 odstotka) pomembno vlogo na podeželju: po zadnjem popisu kmetijstva, narejenem leta 2010, je na 74.425 družinskih kmetijah živelo okoli 260.000 prebivalcev, ki so upravljali približno 475.000 hektarov kmetijske zemlje, kar je približno četrtina slovenskega ozemlja.



Manjkajo pa natančni podatki o celoviti gospodarski strukturi in procesih ter tudi o socialnem stanju na podeželju. »Podeželje ni predmet stalnega in sistematičnega raziskovanja različnih ved in strok, kar dodatno zožuje pogled nanj in omejuje možnosti kvantificiranega, strateškega pristopa pri oblikovanju vizije za slovensko podeželje,« pravi Emil Erjavec.
 

Praznjenje podeželja

Podeželje se je v preteklosti razvijalo policentrično. Vsak večji kraj je imel industrijski obrat z delovnimi mesti. »To je podpiralo strukturo mešanih kmetij in omogočalo zvišanje splošnega življenjskega standarda na podeželju, s tranzicijo pa je večina teh obratov propadla,« so zapisali v viziji.

Zdaj zaradi sprememb v gospodarski strukturi, modernizacije kmetijstva, staranja prebivalstva in urbanizacije na splošno doživljamo depopulacijo podeželja in demografsko asimetrijo. Do leta 2100 se bo število prebivalstva zmanjšalo na 1.796.000, od tega naj bi bilo 27,5 odstotka prebivalstva v starostni skupini 65 let in več. Pri tem, se bodo trendi depopulacije oziroma rasti prebivalstva močno razlikovali v različnih delih države.



Na Geografskem inštitutu Antona Melika, kjer se med redkimi ukvarjajo z analiziranjem razvojnih trendov v Sloveniji in na podeželju, ugotavljajo, da sta za Slovenijo značilna dva različna demografska procesa: koncentracija in praznjenje. Oba imata neželene posledice: na eni strani izseljevanje, opuščanje zemljišč in zaraščanje kmetijskih zemljišč, izguba infrastrukture in kulturne krajine, na drugi pritiski na zemljišča, razpršena urbanizacija, koncentracija gospodarske dejavnosti in povečan okoljski pritisk na ekološko občutljiva območja. Praznjenje prostora ni omejeno le na obrobje Slovenije.

»Marsikje so javne službe, kot so prevoz, osnovno šolstvo in zdravstvo, nezadostne ali celo pomanjkljive zaradi pomanjkanja kritične mase ali nedonosnosti. To pomembno vpliva na kakovost življenja manj mobilnih segmentov družbe in tudi na privlačnost za potencialne prišleke,« so zapisali v viziji. Izjema je splet na podeželju, ki se je v zadnjih letih zelo izboljšal.

Razvojna perspektiva slovenskih regij ni dobra: indeks razvojne ogroženosti, ki je sestavljen iz 14 kazalnikov za spremljanje regionalnega razvoja in ga uporablja urad za makroekonomske analize in razvoj, kaže, da so skoraj vse statistične regije, predvsem pa najbolj podeželske – pomurska, podravska in primorsko-notranjska statistična regija –, izrazito razvojno ogrožene. Izjeme so osrednjeslovenska statistična regija z glavnim mestom ter jugovzhodna Slovenija in Gorenjska.
 

Trije scenariji

Različni deležniki, ki so v raziskavi sodelovali prek anket in razprav – kdo je oziroma ni sodeloval v analizi je tudi del analize, pravi sogovornik – so opravili analizo prednosti in pomanjkljivosti ter pripravili tri scenarije razvoja – visokotehnološki, okoljski in uravnoteženi, ki je bil kot kombinacija prvih dveh med anketiranimi najbolje sprejet. Predvideva visoko stopnjo kakovosti bivanja z delovnimi mesti, medsebojnim sodelovanjem, javnimi dobrinami in do človeka prijaznim življenjem.

Ključni so tudi drugi zaključki iz raziskave, nujnost novih raziskav in statističnih obdelav podatkov za novo dojemanje razvoja podeželja. »Priprava vizije je tudi pokazala, da je poleg zelo razdrobljenih oziroma nepovezanih politik do podeželja opazno tudi pomanjkanje dialoga na različnih ravneh in resorjih,« pravi Emil Erjavec. Razvoj podeželja bi morale ne le podpreti, ampak se tudi medsebojno uskladiti različne politike oziroma resorji, enako velja za deležnike na vseh ravneh: od društev, županov, občin, ministrstev ...



»Naš temeljni namen je, da opozorimo, da je podeželje pomembno za državo in družbo ter da se mu je treba bolj posvetiti, sicer bomo izgubili eno od velikih prednosti Slovenije,« opozarja Emil Erjavec. Vladi nameravajo poslati priporočilo, da bi vzpostavili vladno koordinacijo politik za razvoj podeželja in bi pripravili strategijo razvoja podeželja. Tako kot na ravni Evropske unije bi bilo smiselno, da je razvoj podeželja ena od prioritet države, saj bi tako zagotovili usklajeno delovanje na 75,2 odstotka območja države. Zdaj ko različni resorji pripravljajo nove strategije, pa je čas za to več kot primeren.