Z različnimi perspektivami rešujemo probleme uspešneje

Spodbudno poslovno okolje, posluh za potrebe gospodarstva in predvsem hitra reakcija gospodarskih politik v najširšem smislu so trenutno ključnega pomena. Časi namreč niso lahki, zato je nujno, da vsi akterji – gospodarstvo, politika in delavci – skupaj premislimo, kako se bomo lotili aktualnih izzivov. To je v intervjuju med drugim poudarila Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.

Kot ženska na vodilnem položaju v enem izmed globalno priznanih podjetij Big Four, kot je Deloitte, imate edinstveno perspektivo. Kako v tej vlogi gradite na raznolikosti in vključevanju (Diversity & Inclusion), da bi okrepili poslovanje in ustvarili konkurenčno prednost?

Da raznolike in vključujoče ekipe spodbujajo različne perspektive in hitreje rešujejo probleme, danes dokazujejo številne raziskave in študije. V podjetju Deloitte smo to vrednoto povsem ponotranjili, sama jo dojemam kot sprejemanje vseh vrst drugačnosti, kar nas kvečjemu bogati v vseh pogledih. Pri nas delajo ljudje vseh starosti, z različno stopnjo izobrazbe, narodnostne pripadnosti in spolne usmerjenosti. Na vodstvenih mestih vlada popolna uravnoteženost, 50: 50 odstotkov.

Ni pa dovolj le zaposliti ljudi z različnimi ozadji – bistveno je ustvariti okolje, kjer lahko vsak posameznik prispeva svoje ideje in kjer so te cenjene. Jaz vidim ključno prednost v tem, da z različnimi perspektivami uspešneje rešujemo probleme. Sama namreč verjamem v spodbujanje okolja, kjer se ljudje počutijo slišane in podprte. To zame ni enkraten projekt, ampak stalno prizadevanje, ki zahteva gradnjo zaupanja, odprto komunikacijo in možnosti za razvoj vseh. In ne nazadnje: tak pristop se pozitivno odraža tudi v poslovnih rezultatih.

Kot nekdo, ki vodi na nacionalni in globalni ravni, imate širok vpogled v izzive in priložnosti, s katerimi se podjetja srečujejo v času hitrih sprememb in digitalnih preobratov. Kako bi se slovenska podjetja lahko bolje pripravila na nepredvidljive tržne spremembe?

Naše gospodarstvo že nekaj let bije bitko s posledicami pandemije covida. Po tej krizi se je poslovno okolje močno spremenilo. Podjetja so se morala spoprijeti z izzivi, povezanimi z vojno v Ukrajini, visoko inflacijo, visokimi obrestnimi merami, in zdaj smo tik pred gospodarskim upadom v državah, ki so naše ključne poslovne partnerice.

Poudariti moram, da je zelo težko ohranjati vrhunsko kondicijo v dolgotrajno zahtevnih okoliščinah, ki smo jim izpostavljeni. Hkrati pa so tudi vedno večja pričakovanja delovne sile glede višjih plač, novih uzakonjenih pravic, kot je pravica do odklopa, in drugih ugodnosti. Pri tem se velikokrat pozablja, da morajo biti pravice nujno uravnotežene z odgovornostjo – česar pa, žal, v praksi pogosto ne vidimo. Poleg tega primanjkuje delovne sile na vseh ravneh, kar dodatno otežuje situacijo. Ob vsem tem nosimo še veliko odgovornost do zaposlenih, okolja in družbe kot celote.

Časi niso lahki, zato je nujno, da vsi akterji – gospodarstvo, politika in delavci – skupaj premislimo, kako bomo začeli reševati te izzive. Če se ne bomo pravočasno in odločno odzvali na situacijo, bodo posledice neizogibno katastrofalne – za podjetja, delavce in celotno družbo. Čas za prazne obljube in neodločnost je minil.

Tehnološki razvoj, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija, močno spreminja tudi področje revizije in dajanja zagotovil, ki sta dve izmed vaših primarnih dejavnosti. Kako bo po vašem mnenju digitalna transformacija vplivala na prihodnost revizije? Katere priložnosti in izzive prinaša napredek za revizorje in kako se na to pripravlja Deloitte?

Umetna inteligenca (UI) in avtomatizacija vsekakor že močno spreminjata področje revizije, predvsem s hitrejšo in natančnejšo obdelavo velikih količin podatkov. S temi tehnologijami lahko revizorji prepoznavajo tveganja v realnem času, kar izboljšuje kakovost storitve in omogoča, da se strokovnjaki osredotočajo na bolj strateške naloge. Digitalna transformacija odpira priložnosti za večjo učinkovitost in vpoglede, ki prej niso bili dosegljivi, kar dviguje standarde celotnega področja revizije.

Vendar pa napredek prinaša tudi izzive, saj revizorji potrebujejo nova znanja in razumevanje tehnologij, kot so UI, blockchain in napredna analitika. Deloitte tako že uvaja napredna digitalna orodja in programe za izobraževanje zaposlenih, da bi bili pripravljeni na prihodnost revizije in učinkovito upravljanje tehnoloških sprememb.

Avtomobilska industrija doživlja velike spremembe, še posebej v Nemčiji, ki je vodilna v tem sektorju. Kako to vpliva na širši evropski trg?

Avtomobilska industrija, ki jo poganjata elektrifikacija in digitalizacija, je v središču velikih sprememb, ki močno vplivajo na evropski trg. Nemčija, kot vodilna sila, narekuje trende, a se srečuje z izzivi, kot so visoki stroški prehoda na električna vozila in nihanja povpraševanja. Vpliv teh sprememb presega nemške meje in se širi po vsej Evropi. Mnogi dobavitelji in proizvajalci so povezani v skupne vrednostne verige. Evropski trg se mora tako prilagoditi novim regulativam, kot so strožji okoljski standardi, in zahtevam za zmanjšanje emisij, kar povzroča pritisk na vse akterje v panogi. Ob vsem tem pa morajo evropski proizvajalci tekmovati še z ameriškimi in kitajskimi podjetji, ki imajo prednost pri razvoju baterijskih tehnologij.

Čeprav prinaša prehod na električna vozila priložnosti za inovacije in nove poslovne modele, bo za dolgoročni uspeh potreben usklajen napor med industrijo, regulatorji in vlado, da zagotovijo vzdržne naložbe in držijo korak s konkurenco.

Skrbi me, da slovensko poslovno okolje ni ustrezno pripravljeno na obseg negativnih posledic, ki jih trenutne razmere v naši bližini povzročajo našim podjetjem. Te posledice ne vplivajo le na podjetja, neposredno povezana z avtomobilsko industrijo, ampak tudi na vsa, ki so posredno odvisna od nje. Poleg tega imamo odprtih veliko front, tako velikih kot tudi skritih in manj očitnih, zaradi česar je osredotočeno delovanje na področju ohranitve gospodarske moči še toliko pomembnejše. Spodbudno poslovno okolje, posluh za potrebe gospodarstva in predvsem hitra reakcija gospodarskih politik v najširšem smislu so zdaj ključnega pomena.

Če se dotaknemo še sprememb na trgu zaposlovanja – Deloitte je nedavno ponovno prejel nagrado za najboljšega zaposlovalca, kar potrjuje, da podjetje ostaja privlačno, tudi med mladimi. Kako ob pomanjkanjih talentov, novih načinih dela ter naraščajočih pričakovanjih, povezanih s fleksibilnostjo in blaginjo, proaktivno razvijate svojo strategijo za zadrževanje in razvoj talentov ter ustvarjate delovno okolje prihodnosti?

Vesela sem, da ostajamo privlačen delodajalec, še posebej med mlajšimi generacijami. Povprečna starost v naši slovenski pisarni je 32 let, kar pa nikakor ne vpliva na našo strokovnost – prav nasprotno. Talente razvijamo s ponudbo številnih priložnosti za izobraževanje in strokovno rast, ob jasni karierni poti, ki spodbuja napredovanje in osebni razvoj. Poleg tega imamo že dalj časa izjemno prilagodljiv delovni čas, omogočamo delo od doma, zaposleni pri nas so deležni številnih drugih ugodnosti, predvsem pa se imajo možnost učiti tudi od kolegov iz drugih držav, predvsem v srednji Evropi. S tem pridobivajo dragocene izkušnje, saj sodelujejo pri različnih projektih, ki ponujajo širši spekter izzivov in priložnosti, kot bi jih morda našli le na lokalnem trgu.

Želim pa poudariti, da smo, kar zadeva delovno silo, podjetja v precejšnji stiski. Kot veste, so bazeni ustreznih kadrov plitvi, če ne kar izsušeni, zato je nujno, da imamo v naših vrstah tudi delovno silo iz tujine. Na žalost sta birokracija in administracija na tem področju skrajno zaostali. Zaposlitev tujca traja absurdno dolgo; če bi komu povedala, da lahko traja tudi tri leta, mi ne bi verjel. Politika na najvišji ravni deluje z dobrimi nameni, a žal se ti pogosto izgubijo v zapletenosti birokratskega delovanja. Kot delodajalka sem obsojena na dolgotrajno čakanje, ob katerem potrpljenje potencialnih delavcev hitro zbledi. Verjemite mi, mnogi se odločijo za okolja z bolj privlačnimi davčnimi pogoji in bistveno manjšimi birokratskimi ovirami.

Ne moremo tudi mimo uravnoteženosti v poslovnem svetu, kaj si vi mislite o njej?

Zelo iskrena bom. Zares sem verjela in živela z mislijo, da ženske odraščamo v prepričanju, da smo in bomo enakopravne z moškimi. A če zdaj z distance gledam na lastno prehojeno pot: ko začnemo poklicno življenje, hitro ugotovimo, da ni tako. Naša družba je še daleč od pravega ravnovesja. Ženska brez vodstvenih izkušenj in močnega profesionalnega omrežja se v ključnih trenutkih kariere pogosto lahko počuti malo izgubljeno. Meni je tukaj sicer pomagala mešanica številnih ključnih dejavnikov: vzgoja, delovne navade, želja po znanju in kariera, nekaj sreče, poleg tega sem se v ključnih trenutkih kariere velikokrat znašla ob pravem času na pravem mestu.

Gospodarska omrežja pa so še vedno večinoma v rokah moških, ki že imajo vodstvene izkušnje, kar otežuje dostop do enakih priložnosti. Vzroki za neenakost v gospodarstvu so različni: priporočila in pogovori brez konkretnih sistemskih ukrepov so premalo. Potrebni so dodatni pogoji, ki bi ženskam omogočili bolj aktivno kariero, kot so spremenjeni delovni urniki vrtcev in šol, možnost dela od doma tudi med porodniškim dopustom (odvisno od osebne izbire) ter bolj prilagodljiv delovni čas. Raziskave jasno kažejo, da je uravnoteženost na vseh področjih, ne le v gospodarstvu, ključnega pomena za prihodnost človeštva. Tudi osebni dejavniki vplivajo na trenutno stanje: ženske pogosto postavljajo družino na prvo mesto in zato ne prevzemajo dodatnih izzivov, kar nas spet pripelje do pomanjkljivih sistemskih rešitev.

Stereotipi so še vedno zelo prisotni. Skandinavske države lahko opazujemo zgolj z distance. Osebno si želim zakonodajne spremembe, ki bi spodbudila tudi miselne spremembe. A za to so potrebni konkretna dejanja in močna volja ter spremembe v miselnosti različnih generacij.