Z razbremenitvijo plač do vrhunskih kadrov in luknje v blagajni

Zakon o debirokratizaciji, v katerem so številne rešitve z različnih področij ostale v senci razprav o predlogu uvedbe socialne kapice, še čaka na obravnavo v državnem zboru. Vladni predstavniki vztrajajo, da bo razbremenitev najvišjih plač zadržala oziroma privabila visoko usposobljene kadre ter da se bo s tem, ko se jih bo več zaposlilo, s potrošnjo vsaj deloma nadomestil primanjkljaj pobranih prispevkov. Na drugi strani pa po skupščini zdravstvene in svetu pokojninske blagajne na spornost predloga opozarjajo še v Društvu za delovno pravo in socialno varnost.

Tudi minister za delo Janez Cigler Kralj je med zagovorniki vzpostavitve razvojne kapice, kot so jo poimenovali pri NSi, ko so se zanjo zavzemali še v opoziciji. Meja 6000 evrov bruto, ki jo je postavil vladni svet za debirokratizacijo, se jim zdi celo premalo ambiciozna in bi jo postopoma spustili na okrog 4500 evrov. »S tem bomo dosegli, da bi se mladi, ki jih pri nas izobrazimo in so vrhunski strokovnjaki, morda redkeje odločali za odhod v tujino ali se lažje vrnili v Slovenijo po tem, ko bi pridobili izkušnje v tujini. To je ključen razlog, da nam je ta predlog blizu,« je med drugim povedal Janez Cigler Kralj v intervjuju, ki ga bomo objavili ob prazniku dela. Tisti, ki plačujejo višje prispevke od večine, so trenutno tudi veliko bolj solidarni, saj je tudi najvišja pokojnina omejena navzgor. Čas za uvedbo je po njegovem mnenju pravi, s tem lahko naredimo korak v večjo konkurenčnost, je prepričan minister.

Z drugega vidika pa gledajo člani Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki mu predseduje dekan ljubljanske pravne fakultete prof. dr. Grega Strban. Ugotavljajo, da predlagani zakon o debirokratizaciji med drugim predvideva spremembo določb zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da uvaja najvišjo osnovo za plačilo prispevkov, ki naj bi znašala 6000 evrov bruto. Delavci in samozaposleni, ki bi prejemali višjo plačo oziroma dohodek iz samozaposlitve, naj bi nad tem zneskom plačali le davek na dohodek, ne pa tudi prispevkov za socialno varnost. Enako naj bi veljalo za delavčevega delodajalca.
 

Brez usklajevanja s socialnimi partnerji

​Snovalci so pomembne spremembe sistemskih določb prava socialne varnosti, ki niso usklajene s socialnimi partnerji, predvideli v zakonu, ki naj bi bil predvsem finančne narave, zato ga ne bodo presojala vsebinsko pristojna parlamentarna delovna telesa (odbora za delo in za zdravstvo), temveč za notranje zadeve. Predlog zakona je brez analize pravnih posledic posega na več pravnih področij nomotehnično in sistematično neprimeren, še opozarjajo in dodajajo, da bi se lahko zgodilo, da bi zaradi splošne narave davkov izpadla sredstva ostala nenadomeščena. S tem bi bila ogrožena stabilnost in dolgoročna vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, omejitev prispevne osnove pa nasprotuje ciljem Bele knjige o pokojninah iz leta 2016 in tudi cilju skrajševanja čakalnih vrst znotraj mreže izvajalcev javne zdravstvene službe.



Strokovnjaki s področja delovnega prava ocenjujejo, da je lahko predlog v delu, ki določa omejitev prispevne osnove, v nasprotju z ustavnim načelom solidarnosti kot osrednjim povezovalnim elementom vsake družbe. »Na njem temeljijo ne le ustavna zapoved Slovenije kot socialne države in temeljna človekova pravica do socialne varnosti, temveč tudi socialna zavarovanja, s pomočjo katerih se uresničujeta,« so med drugim zapisali v izjavi.

Po njihovih besedah prav načelo solidarnosti loči javna zavarovanja od zasebnih. »Socialna kapica poudarja zasebno odgovornost za varnost dohodka in lahko vodi v izvotlitev ustavne pravice do socialne varnosti, saj je z omejitvijo prispevanja nujno povezana tudi omejitev pravic ob starosti, invalidnosti, smrti, bolezni, poškodbi, materinstvu in brezposelnosti. Zaradi načina sprejemanja predloga zakona sta lahko kršeni tudi načeli demokratičnosti in pravne države. Zato uvedbo socialne kapice, kot je predlagana v zakonu o debirokratizaciji, v temelju odsvetujemo.«