Po mesecu dni na mestu generalnega direktorja policije je Anton Olaj spregovoril za
Sobotno prilogo. Prav veliko časa za spoznavanje sistema dela ni potreboval, saj je vse svoje življenje posvetil policijskemu delu.
Čeprav je
Anton Olaj policijski suknjič slekel že leta 2012, pravi, da se v tem času policija ni prav veliko spremenila. Le postala je bolj transparentna zaradi družbenih in socialnih medijev. Prav v njih vidi priložnost za komunikacijo in hitro obveščanje javnosti. Prvi mož policije je zagrizen zagovornik svobode govora. Tudi sam je bil v osmih letih, ko je bil v pokoju, večkrat kritično glasen na družbenih omrežjih v zvezi z aktualnimi temami predvsem na področjih prava in javne varnosti. Tudi čez policijo je povedal kakšno.
Prav njegova javno izražena stališča so, tako ocenjuje, pritegnila notranjega ministra
Aleša Hojsa, da ga je povabil v svojo ekipo za državnega sekretarja. Po premisleku je to delo z veseljem sprejel. Ima tudi svoje videnje o tem, da je na strokovno direktorsko mesto odšel s politične funkcije.
Ne deli mnenja predhodnikov
Da bi bil sam kakor koli pod vplivom politike, zanika. »Nisem bil član nobene stranke, čeprav sem bil družbeno precej aktiven. Če sem iskren, me nihče ni niti vabil v nobeno stranko,« pravi. Je pa kritičen do politike vseh struj zaradi tega, ker ni družbenega konsenza pri ključnih vprašanjih za dobro vseh državljanov.
Podpira pobudo opozicije, da se ustanovi parlamentarna komisija, ki bi ugotavljala morebitno politično vpletanje ministra Hojsa v policijo.
Za razliko od predhodnikov preseneča njegovo mnenje o očitkih, da policija lahko zlorablja preiskave za politične potrebe. Tudi tukaj sta z ministrom Hojsom na istem bregu. Čeprav podrobnosti o tem, zakaj je prišel do takšnega zaključka, javno ne razkriva, vztraja, da so bile nekatere preiskave tudi politično motivirane. »Zlorabe kazenskega prava so mogoče,« pove brez zadržkov.
Podpira pobudo opozicije, da se ustanovi parlamentarna komisija, ki bi ugotavljala morebitno politično vpletanje ministra Hojsa v policijo.
Kadrovanje in (ne)zaupanje v policijo
Pojasnil je tudi svoj pogled na kadrovsko dogajanje, predvsem na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Delo zdajšnje v. d. direktorice NPU ocenjuje kot dobro, glede nezakonite razrešitve
Darka Muženiča pa pravi, da podrobnosti ne pozna in se ne postavlja ne na stran policije ne na stran Muženiča. Bodo pa, tako zagotavlja, spoštovali dokončno odločitev sodišča.
Spregovoril je še o njegovih načrtih, kako policijo približati ljudem. Tudi z zmanjšanjem represije na področju prometnih prekrškov in z večjo raziskanostjo nekaterih kaznivih dejanj. Na prvi pogled populističen ukrep se mu zdi povsem izvedljiv. Vse to pa preslikava v obdobje, ko je vodil Policijsko upravo Novo mesto, kjer je, kot pravi, k več stvarem pristopil povsem drugače, kar se je odražalo tako na boljši varnostni situaciji kot zaupanju državljanov v policijo. Prav zaupanje pa je zdaj zaradi dogajanja v policiji v zadnjem letu precej oslabljeno.
Komentarji