Z genskim testom lahko tudi brez kemoterapije

Mnoge ženske, ki zbolijo za najpogostejšo obliko raka dojk, ne bi potrebovale kemoterapije, če bi lahko prej opravile določene genske teste, je pokazala v nedeljo objavljena ameriška študija. Avtorji so namreč ugotovili, da lahko z nekaterimi genskimi testi vnaprej določijo, ali bolnica po operaciji potrebuje kemoterapijo. Tudi v Sloveniji že nekaj let uporabljajo tovrstne genske teste, so pa zaenkrat samoplačniški.

»Določitev možnih značilnosti tumorja je pri vsaki bolnici obvezna in pri večini bolnic se na podlagi teh se odločamo o vrsti zdravljenja,« pravi onkologinja Simona Borštnar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Povedala je, da z določenimi (tudi genskimi) raziskavami lahko sicer določijo, katere bolnice potrebujejo kemoterapijo in katerim ne bi pomagala, »še vedno pa ostaja pa tudi t.i. siva cona, to so bolnice, kjer nam lahko genski test pomaga pri opredelitvi, ali bo bolnici kemoterapija koristila, ali ne,« še dodaja. »Težava je, da zavarovalnica naše prošnje po plačevanju genskega testa za vse bolnice, ki bi ga potrebovale, še ni odobrila,« nadaljuje Borštnarjeva. Po njeni oceni je takih bolnic okoli 50 letno, cena za enega pa nekaj manj kot 3000 EUR, medtem ko je kemoterapija še vedno veliko cenejša.
 

 
Avtorji ameriške študije, ki je zajela približno 10.000 oseb, so ugotovili, da je v 70 odstotkih primerov žensk, ki so jim postavili diagnozo hormonsko odvisnega, HER-2 negativnega raka dojk, kemoterapija nepotrebna, saj ne izboljša možnosti preživetja, povzema izsledke raziskave Slovenska tiskovna agencija.

»Ugotovitve bodo imele takojšen vpliv na zdravljenje bolnic,« je dejal newyorški onkolog Joseph Sparano. Študija predvsem poudarja, da bi lahko zdravniki z genskim testom natančno napovedali, katerim ženskam bo kemoterapija koristila. Borštnarjeva pa še upa, da bodo rezultati raziskave Tailor X odločitev zavarovalnice, da odobri plačevanje genskih testov, olajšali.



Za najpogostejšo obliko raka na dojki vsako leto v Evropi, na Japonskem in v Severni Ameriki zboli približno 250.000 žensk, med njimi je od 1200 do 1300 Slovenk. Večina je operiranih, večina jih prejme tudi dopolnilno sistemsko terapijo, to pomeni, da jih zdravniki po operaciji napotijo na kemoterapijo, ki pa ima številne stranske učinke, kot sta slabost in izpadanje las.