Vzemite si čas in podrobno preverite nastavitve zasebnosti

Ljubljana – Facebook, Google in Microsoft manipulirajo s svojimi uporabniki, ki delijo informacije o sebi, predvsem s premetenim oblikovanjem strani, vsiljivimi privzetimi nastavitvami in načinom izbire »vzemi ali pusti«.

Takšne podatke je predstavila norveška potrošniška organizacija Forbrukerrådet, v Sloveniji pa je podatke povzela Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Obenem je to le ena od spornih praks, saj je ravno v teh dneh v ospredju tudi kazen v višini 4,3 milijarde evrov, ki jo je evropska komisija naložila Googlu zaradi kršenja protimonopolnih pravil EU v povezavi z operacijskim sistemom android.




 

Resnične izbire ni

Odkar po 25. maju velja nova splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), so uporabniki digitalnih storitev dobili številna obvestila in pozive podjetij za ponovno izbiro svojih nastavitev varstva zasebnosti in obdelave osebnih podatkov, še posebno veliko obvestil s(m)o prejeli po elektronski pošti. Kljub temu več podjetij ni spoštovalo novih pravil, med njimi sta očitno Facebook in Google. Njuna sporna praksa je še toliko bolj problematična, saj njuni uporabniki nimajo resnične izbire, največkrat pa svojih možnosti niti ne poznajo.

Bolj nazorno si lahko problematiko ogledate v videu s slovenskimi podnapisi.


 

Potrošniki bi morali imeti možnost nadzora

Obe podjetji sta svoje storitve ponudili na način, da uporabniki delijo čim več svojih podatkov. Preiskovalci trdijo, da gre za pomanjkanje spoštovanja do uporabnikov in za namerno spregledanje dejstva, »da bi morali imeti potrošniki resnično možnost nadzora nad svojimi osebnimi podatki in zasebnostjo«. Poleg spletnega brskalnika google, socialnega omrežja facebook je pri Microsoftu problematičen operacijski sistem windows 10.



»Obtožbe, ki so zapisane v poročilu norveške potrošniške organizacije, so vsekakor resne, saj nakazujejo na kršitev več določb splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Problemi so pri obdelavi osebnih podatkov, načelih varstva podatkov in namembnosti ter ne nazadnje tudi privolitve posameznika kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov,« je sporočila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Za omenjene kršitve lahko spletnim velikanom grozijo sankcije v višini do štirih odstotkov skupnega svetovnega letnega prometa, seveda pa morajo preiskovalci najprej narediti ustrezne nadzorne postopke.«


 

Pritožbe so že vložili

Prav zaradi tovrstnih ugotovitev so številne potrošniške organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom zasebnosti v Evropi in ZDA, pozvale nadzorne organe v svojih državah, naj začnejo preiskavo. Med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.

»Zoper podjetji Google in Facebook so že prvega dne uporabe uredbe GDPR vložili pritožbe pri nadzornih organih,« je rekla informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ker gre za čezmejno obdelavo osebnih podatkov iz več držav Evropske unije, morajo izvajati koordiniran nadzor in določiti vodilni nadzorni organ, da vse poteka usklajeno. »Kakšen bo sklep inšpekcijskih postopkov, je v tej fazi prezgodaj napovedovati, vsekakor pa so jih sprožili, obtožbe proti omenjenim podjetjem so zelo resne,« je pristavila Prelesnikova.


 

Zavedeni v deljenje podatkov

 
Norveško poročilo vsebuje tudi analizo pojavnih oken (tako imenovani pop-up), ki od potrošnikov zahtevajo izbiro nekaterih nastavitev zasebnosti. Po vsem skupaj je povsem jasno, da potrošnike načrtno usmerjajo v izbiro, ki je z vidika varstva osebnih podatkih zanje slabša in najboljša za podjetja. To počnejo prek:
 

• standardnih/privzetih nastavitev: raziskava je pokazala, da uporabniki redko spreminjajo predhodno izbrane nastavitve (privzete nastavitve), v številnih primerih sta Facebook in Google kot privzeto nastavitev določila za uporabnikovo zasebnost najmanj ugodne nastavitve;
• vizualno in besedilno zavajajočih pojasnil: deljenje osebnih podatkov in uporaba usmerjenega oglaševanja predstavljajo kot izključno pozitivno in koristno za uporabnika, predvsem s premeteno izbiro besed in vizualno podobo skupaj z grožnjami o zmanjšanju funkcionalnosti storitev, če bi uporabnik zavrnil privolitev;
• nejasne postavitve strani: če želi uporabnik izbrati zanj ugodne nastavitve zasebnosti, je pot do tja bolj kompleksna in zahteva več klikov, izbira pa je ponavadi skrita;
• iluzije izbire: v številnih primerih je pred uporabnikom skrito dejstvo, da ima v resnici zelo malo izbire nad obdelavo svojih osebnih podatkov in da se z obdelavo večinoma strinja že s tem, ko storitev uporablja. Občutek nadzora nad svojimi podatki lahko uporabnike pripravi do deljenja še več svojih podatkov.

 

Uporabniki naj bodo pazljivi

Odziva Googla, Facebooka in Microsofta ni. Prav tako je utopično pričakovati, da bodo v prihodnje sama od sebe ravnala drugače, saj nadzor osebnih podatkov predstavlja veliko konkurenčno prednost. Največ lahko naredimo uporabniki interneta, kar poudarja tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik: »Uporabnikom svetujemo, da si vzamejo čas in podrobno preverijo nastavitve zasebnosti ob uporabi omenjenih spletnih storitev.«