Najnovejša meritev raziskave #Novanormalnost kaže, da realizirana in izražena namera cepljenja raste. Od zadnje meritve se je še nekoliko povzpela in dosegla 68 odstotkov (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili), so sporočili iz trženjsko-svetovalne agencije Valicon.
Poleg višjega deleža cepljenih je nekoliko več tudi takih, ki se bodo zagotovo cepili (7 odstotkov, pred dvema tednoma 5 odstotkov). Se je pa na ta račun očitno znižal delež teh, ki bi se verjetno cepili (tokrat je takšnih 7 odstotkov vprašanih, pred dvema tednoma 9 odstotkov). Delež tistih, ki se verjetno ne bodo cepili, ostaja enak kot pred dvema tednoma, delež tistih, ki se zagotovo ne bodo cepili, pa je za dve odstotni točki nižji, tako odgovarja 19 odstotkov vprašanih.
Realizirana in izražena namera za cepljenje blizu 70 odstotkom
Višji sta tudi oceni dosegljive minimalne in maksimalne stopnje precepljenosti. Minimalna dosegljiva stopnje precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let je v primerjavi z dvema tednoma nazaj še nekoliko narasla in z 72 odstotki sploh prvič, odkar Valicon izvaja raziskavo, presegla 70 odstotkov. Maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti pa znaša 81 odstotkov.
Med razlogi, ki jih anketiranci navajajo za ali proti cepljenju, je opaziti večji vpliv koristi cepljenja (med razlogi za), med razlogi proti pa ni večjih sprememb. Med že cepljenimi še vedno prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oziroma okužbo (40 odstotkov) ter zaščito drugih (26 odstotkov); takšen odgovor navaja za štiri odstotne točke več že cepljenih kot pred dvema mesecema. Sledijo potovanja in možnost prehajanja meja brez omejitev (11 odstotkov); delež takšnih odgovorov je za štiri odstotne točke nižji kot pred dvema mesecema.
Nekoliko več je takšnih, ki pravijo, da se bodo zagotovo cepili (7 odstotkov, pred dvema tednoma 5 odstotkov). FOTO: Blaž Samec
Razlogi proti se ne spreminjajo
Med v celoti odločenimi proti cepljenju ni večjih sprememb pri navajanju razlogov proti. Prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (30 odstotkov), ki mu ne zaupajo (28 odstotkov), ali pa menijo, da ne spadajo v rizično skupino (15 odstotkov). Desetina med njimi jih ne verjame v koronavirus.
Najpomembnejša precepljenost v zdravstvu
Že v pretekli meritvi je Valicon preveril (ne)naklonjenost obveznemu cepljenju. V celoti ali vsaj deloma ga podpirata dve petini vprašanih, nasprotuje mu večina, 53 odstotkov vprašanih. V tokratni meritvi so preverjali oceno pomembnosti precepljenosti ter naklonjenost oziroma nasprotovanje obveznemu cepljenju za posamezne poklicne skupine.
Več kot tri četrtine vprašanih meni, da ima daleč največji pomen ustrezna precepljenost med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah. FOTO: Jure Eržen/Delo
Anketiranci ocenjujejo, da ima daleč največji pomen ustrezna precepljenost med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah, tako meni več kot tri četrtine vprašanih. Za to poklicno skupino je najvišje tudi strinjanje z obveznostjo cepljenja, a je mnenje deljeno približno na polovico (49 odstotkov za, 51 odstotkov proti). Sledi ocena za zaposlene v vrtcih (pomembnost 66 odstotkov, obvezno za 41 odstotkov, proti 59 odstotkov).
Podobno visoko kot za zaposlene v vrtcih pomembnost precepljenosti anketiranci ocenjujejo tudi za zaposlene v trgovinah in drugih osebnih storitvah, ter za zaposlene v šolstvu.
Optimizem plahni
Tokratna meritev kaže, da se je osebno doživljanje sicer nekoliko izboljšalo, a še naprej je opazen padec optimizma. Trenutno doživljanje razmer je tako na podobni ravni kot v začetku poletja, a po drugi strani je tudi občutno manj optimizma glede razvoja dogodkov kot takrat.
Z raziskavo #Novanormalnost družba Valicon spremlja ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno.
Komentarji