»Vse izvemo iz medijev, kar je nesprejemljivo«

Ljubljana – Ministrica Simona Kustec je na novinarski konferenci sporočila, da bi se dijaki zaključnih letnikov morda po prvomajskih praznikih lahko vrnili v šole, da bi se pripravili na maturo in zaključni izpit. Odločitev o tem še ni sprejeta, ravnatelji pa upajo, da bodo podrobnosti izvedeli na sredinem sestanku na ministrstvu. Odprtih vprašanj je več, od javnih prevozov dijakov do bivanja v dijaških domovih.

»Moti nas, da ničesar ne vemo, in upamo, da bomo v sredo vse izvedeli. Kar vemo, izvemo iz medijev, namesto da bi nam ministrica sočasno poslala okrožnico. Zdaj bi bil že čas, da nam da usmeritve, saj je do takrat, ko bi dijaki lahko prišli nazaj v šole, samo še nekaj dni! Šolo je tudi treba pripraviti. Ta nevednost je nesprejemljiva,« pravi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar.



Opozorila je, da ravnatelji dijakom ne morejo povedati, kako naj pridejo v šole, mnogi potrebujejo javni prevoz, pojavlja se tudi problem pri dijakih, ki so v dijaških domovih. Poleg tega v šolah delajo tudi profesorji, ki so v rizični skupini, je zaskrbljena Počkarjeva: »Da ne bomo mi vzrok, da se je v državi ponovil koronavirus, in to zdaj, ko nam gre tako dobro. Zdravstveni vidik je problematičen.« Ministrica je sicer dejala, da bodo vse odločitve sprejeli v sodelovanju z zdravstveno stroko.


 

Dijaki: Matura naj bo prilagojena

Pisem dijakov, da bi odpovedali maturo ali jo vsaj prilagodili, je bilo v zadnjih tednih precej. A direktor Državnega izpitnega centra (RIC) dr. Darko Zupanc pravi, da bo matura, razen skoraj enomesečnega zamika pri pisanju eseja iz materinščine, taka, kot je bilo predvideno: »Vse druge rešitve so bistveno slabše.« Dijaki, tudi nekateri učitelji in ravnatelji, so predlagali, da bi bilo manj predmetov na maturi, pa da, denimo, ne bi opravljali ustnih izpitov. Zupanc pravi, da to ni dobra rešitev: »Ustni izpiti so tisti, ki so po statistiki dijakom v prid, ustni izpiti jim dvigujejo povprečje. Nočemo sprejeti pobude, za katero vemo, da bi lahko bila za večino celo slabša.«

Glavni razlog, da morajo splošna in poklicna matura ter zaključni izpiti ostati, je, da s tem dijaki zaključujejo srednješolsko izobraževanje. Matura pa je tudi vstopnica na fakultete, ki v tako kratkem času sprejemnih izpitov najverjetneje ne morejo pripraviti. Dijaki Gimnazije Poljane so v pismu opozorili, da se na maturo ne morejo vsi dobro in enakovredno pripravljati, ker imajo doma zelo različne situacije, pa tudi profesorji so kljub angažiranosti »različno tehnološko usposobljeni in računalniško pismeni, kar močno vpliva na kvaliteto podajanja snovi, način ocenjevanja ter uspešnost komunikacije«. Zupanc pravi, da velikih razlik ne bo: »Mesec ali dva pomenita v štirih letih poučevanja približno pet odstotkov učne snovi. Vem, da ne teče vse tako dobro, kot je v javnosti predstavljeno, ampak gre za največ pet odstotkov glede na normalne razmere.«


 

In zdravje?

Zupanc je povedal, da pripravljajo podrobnosti, kako bodo dijaki vstopali v šolo, kako bo z razkuževanjem, kako bodo dijaki sedeli, že zdaj velja predpis, da je treba pri maturi sedeti 1,5 metra narazen. Razmišljajo tudi o tem, da bi bilo v posamezni učilnici manj dijakov, kar bi pomenilo več učilnic in več nadzornih učiteljev. Nekatere šole jih nimajo oziroma jih je toliko v rizični skupini, da je varovanje težko organizirati. Počkarjeva opozarja še na drug vidik: »Kaj bomo naredili s preostalimi dijaki, če bodo njihovi učitelji vpeti v maturo? Kdo bo delal na daljavo? Ministrici bom predlagala, da se z začetkom mature zaključi šolsko leto za vse preostale dijake oziroma naj pridejo junija v šolo le še tisti, ki bi radi popravili oceno, je nimajo ali imajo negativno.«

Počkarjeva pravi, da se strinja, da matura mora biti, a jo skrbi: »Težko jo bomo izpeljali. Zdaj je res že čas, da bi nam povedali, kako bo videti.«