Vrata, skozi katera bomo vstopali v kraški svet

Naložbo, ki je okvirno ocenjena na dva milijona evrov, bodo večinsko financirali iz čezmejnega evropskega projekta GeoKarst (Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020), kjer ima vodilno vlogo Občina Sežana, v njem pa poleg italijanskih partnerjev – dežel Furlanije-Julijske krajine in Benečije – sodeluje tudi Park Škocjanske jame. Ta je prispeval tudi okoli pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem bodo v predvidenem roku dveh let, na približno petini površine, zgradili dvoetažno strukturo iz kamna in lesa, prekrito z zeleno streho.

Projekt GeoKarst ima sicer po besedah Katje Fedrigo iz sežanske občine cilj, da pripravi vlogo za vključitev čezmejnega geoparka Krasa v Globalno mrežo geoparkov pod okriljem Unesca. To bo poleg karavanškega in idrijskega tretji geopark v Sloveniji. V projektu bo sodelovalo še 13 pridruženih partnerjev – občin z obeh strani meje.
 

Hitro dostopno z avtoceste

»Vrata Krasa smo si zamislili v bližini ceste, saj poleg praktičnih razlogov, kot je dostopnost, tudi zakriva pogled na ostale dejavnosti v poslovni coni. Preigrali smo tudi druge možne lokacije, a se je izkazalo, da v divaški občini v teh časovnih okvirjih ni na razpolago drugega območja, kamor bi lahko zgradbo umestili,« pojasni Tilen Štolfa, predstavnik sežanskega podjetja Aporia, ki je arhitekturno zasnovalo objekt. Obstoječa lokacija je bila v divaških strateških dokumentih za ta namen opredeljena že dlje časa in njena prednost je gotovo bližina avtoceste, kar je priročno predvsem za turiste v tranzitu, omeni.



Ideja, o kateri na Krasu razmišljajo že desetletje, je vzpostaviti interpretacijski center, ki bi prikazoval znamenito kraško geološko strukturo, in na to navezati še turistično, gastronomsko in trgovinsko ponudbo. Vrata Krasa bi nekoliko spominjala na tržaški Eataly, »pokrito tržnico« italijanske gastronomije, in druge nekoliko manjše objekte v severnem delu Italije, denimo, na Južnem Tirolskem. »V pritličju smo si zamislili interpretacijski center, turistično-informacijsko središče in trgovinice z lokalno ponudbo, v etaži pa bi bila restavracija s teraso. Vse skupaj bi pokrivala zelena streha, ki bi bila v rahlem spustu – od restavracije proti interpretacijskemu centru,« nadaljuje sogovornik.
 

Kamen, les in zelenje

Osredotočili so se na naravne materiale – značilen kraški kamen v pritličju in trajnostna lesena konstrukcija s panoramskimi steklenimi površinami v nadstropju. To je nekoliko zamaknjeno glede na pritličje, kar daje prostor restavracijski terasi. »Prostor v pritličju, ki je namenjen poslovnemu lokalu oziroma trgovini, smo zasnovali tako, da ga je mogoče precej prilagajati in pregrajevati, če se bo za to pokazala potreba,« pojasni Štolfa. V interpretacijskem centru, ki bo imel visok strop, bo svetloba prihajala skozi nekoliko višja okna, kar bo olajšalo izvedbo različnih prezentacij.



Vrata Krasa bodo prva stvar, ki jo bo obiskovalec videl, ko se bo pripeljal v Divačo, in bodo v predvideni obliki črke u obkrožala parkirišče. Na tem mestu že zdaj v času večjega obiska Škocjanskih jam organizirajo začasne parkirne površine in goste s kombiji odpeljejo pred vhod v jame, ki je oddaljen okoli dva kilometra. »Pustili smo precej prostora tudi za parkiranje in obračanje avtobusov, skratka, razmišljali smo, da naj bo to območje čim bolj prehodno,« razloži. Parkirišče, ki ga s cestne strani zakriva objekt, je lahko tudi trg; tega nameravajo dodatno ozeleniti. V prihodnje ima divaška občina v načrtu ureditev peš in kolesarskih poti, tako v smeri proti Škocjanskim jamam kot proti Lipici in Divači. Obenem v bližini snujejo parkirišče za avtodome.
 

Postanek na poti do Istre

»Vrata Krasa bi imela več funkcij, ena pomembnejših je ta, da bi obiskovalec, ki bi se tu ustavil, dobil informacijo, kaj vse je v širši okolici še vredno videti. V interpretacijskem centru bi se poučil o geoloških značilnostih matičnega Krasa in kraških pojavih, ki so po tem območju dobili ime,« pove direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka. Poleg tega pa bi gostje okusili tipično kulinariko Krasa in Brkinov v restavraciji ali kupili kakšen domači izdelek v trgovini ter s tem podprli lokalno proizvodnjo. »Hkrati pa bi bil tu lahko tudi prostor za turistične agencije, izposojo koles, prevoze do turističnih znamenitosti in podobno,« meni.



Obiskovalci, ki bi prihajali v Škocjanske jame in Lipico, bi tu izvedeli, kaj vse si v okolici še lahko ogledajo. Samo Škocjanske jame so imele pred zdravstveno krizo več kot 200.000 ogledov na leto. V okolici pa so med drugim še Briškovska jama, dolina Glinščice in Kraški rob. »Tu mimo gredo kolone in kolone turistov, ki iz vse Evrope potujejo v Istro in se lahko spočijejo na poti. Vključno s slovenskimi vikendaši, ki obiskujejo obmorske kraje ob koncih tedna,« izpostavi.
 

Predviden je vstop zasebnega partnerja

V okviru projekta GeoKarst bodo izdelali vso dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja za zgraditev Vrat Krasa, kar naj bi bilo po Ščukinih besedah nared do konca letošnjega leta. Obenem bodo izdelali še študijo mobilnosti in komunikacijski načrt ter strategijo javno-zasebnega partnerstva pri izvedbi same izgradnje. »Naš zavod ima jasno opredeljeno vlogo – ohranjanje narave in širjenje ozaveščenost o tem, medtem ko bi za oživitev projekta potrebovali tudi zasebno pobudo oziroma kapital. Bodisi kot soudeležbo pri gradnji bodisi najemu in upravljanju celotnega kompleksa,« ocenjuje Ščuka.

Zasebnega partnerja bodo iskali prek razpisa. Po javni predstavitvi projekta, ki so jo imeli februarja, so se oglasili že številni, ki bi jih takšno sodelovanje zanimalo, med drugim si za to prizadevajo tudi na sežanski podjetniški zbornici. Uspeh tega projekta bi lahko dal razvojni zagon celotnemu kraškemu in brkinskemu območju.