Danes doma in na tujem: Grozili ravnateljici ljubljanske osnovne šole

Evropska komisija je 15 večjim avtomobilskim proizvajalcem in Evropskemu združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA) naložila globe v skupni višini 458 milijonov evrov zaradi kartelnega dogovarjanja glede recikliranja vozil. Vsa podjetja so priznala svojo vpletenost in pristala na poravnavo, so danes sporočili iz Bruslja.

Proizvajalci avtomobilov BMW, Ford, Stellantis, Volkswagen, Toyota, Suzuki, Volvo, Honda, Renault, Mitsubishi, Mazda, Hyundai, Jaguar Land Rover, Mercedes-Benz in Opel so se več kot 15 let usklajevali, da bi se izognili plačilu razstavljavcem avtomobilov, sporočilo komisije povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kartelno dogovarjanje je razkril Mercedes-Benz, ki je zaradi sodelovanja z organi prejel imuniteto in se tako izognil 35 milijonov evrov visoki globi.

Vsa podjetja so priznala svojo vpletenost in pristala na poravnavo.

V skladu s predpisi EU morajo imeti lastniki avtomobilov možnost, da stare ali poškodovane avtomobile, ki niso več primerni za uporabo, brezplačno oddajo v razstavljanje, po potrebi pa morajo račun prevzeti avtomobilski proizvajalci.

Kupci avtomobilov morajo biti prav tako obveščeni o učinkovitosti recikliranja novih avtomobilov.

Ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek je v nedeljo na elektronski naslov prejela grožnjo, povezano s šolo, poročajo mediji. O grožnji so bili obveščeni tudi na policiji, kjer pravijo, da pri tem ni prišlo do neposrednega ogrožanja ljudi, zadevo pa še preiskujejo. Na šoli je odrejeno dodatno varovanje.

Z grožnjo je seznanjen tudi ljubljanski župan Zoran Janković. To je lahko nevarno, lahko je navadna šala. To je problem družbenih omrežij, je dejal v izjavi ob ogledu gradbišča na Železniški postaji Ljubljana.

Na Policijski upravi Ljubljana so za STA pojasnili, da so se na obvestilo o grožnji nemudoma odzvali in v sodelovanju s šolo izvedli prve nujne ukrepe za zagotovitev varnosti.

Med drugim so navedli, da policija sodeluje s šolami in drugimi pristojnimi institucijami, ki delujejo na polju zgodnjega odkrivanja in preprečevanja nasilja tako v šolskem prostoru kot zunaj njega. "Naš skupni cilj je vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavljati občutek varnosti," so zapisali.

Poleg tega policija v okviru medsebojnega sodelovanja na šolah in tudi drugje v okviru projekta preprečevanja nasilja med vrstniki izvaja predavanja na to temo, bodisi preventivna ali pa ob zaznavi nasilja v posamičnem okolju, da se preprečijo nadaljnje posledice. Ozaveščanje otrok, staršev in drugih o tej temi pripomore k večjemu številu zaznanih primerov, ki se jih lahko nato v sodelovanju z vsemi deležniki ustrezno raziščejo ter izvedejo ustrezni ukrepi za zaščito otrok in obravnavo povzročiteljev nasilnih dejanj, so dodali.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob obisku v Novem mestu glede soočanja z grožnjami in medvrstniškem nasilju poudaril nujnost skupnega ukrepanja več ministrstev, saj zgolj ukrepi enega ministrstva ne bodo zadostovali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Voditelja sta se pogovarjala o aktualnih razmerah v Bosni in Hercegovini, Dodik pa je po srečanju zapisal, da si bo Moskva prizadevala, da mednarodne institucije, vključno z visokim predstavnikom v BiH, prenehajo z delom.

Pariško sodišče namerava pritožbo v ponedeljek obsojene političarke Marine Le Pen obravnavati tako, da bi o tem primeru razsodilo poleti 2026, so danes sporočili s sodišča. V primeru ugodne sodbe bi to poslanki in nekdanji vodji skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN) omogočilo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027.

Pritožbeno sodišče je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo, da bo zadevo obravnavalo v časovnem okviru, ki bi omogočil sprejetje odločitve poleti 2026.

Marine Le Pen je bila spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojne, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije.

Prepoved bi lahko pomenila, da Le Pen leta 2027 ne bo mogla kandidirati za predsednico države.

Le Pen je v ponedeljek zatrdila, da se bo proti sodbi borila z vsemi pravnimi sredstvi, pri čemer je priznala, da so možnosti za uspeh izjemno majhne.

Ruske sile so v jutranjem obstreljevanju zadele energetsko poslopje, zaradi česar je 45.000 ljudi v Hersonu ostalo brez elektrike.

Minuo noč prvič v letu 2025 ukrajinska zračna obramba ni posredovala proti ruskim dronom. Kljub temu noč ni minila povsem mirno, saj so sestrelili dve raketi na območju regije Zaporožje. O novem obstreljevanju poročajo tudi z ruske strani fronte.

Ukrajinski generalštab je v dnevnem poročilu navedel, da se spopadi na frontni črti nadaljujejo, pri čemer ruske sile največ pritiska izvajajo v bližini Pokrovska v regiji Doneck.

Podatki ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) kažejo, da so ruske sile marca osvojile 240 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar kaže na večmesečni trend upočasnjevanja napredovanja agresorske vojske.

Od aprila 2024 do konca marca so ruske sile zasedle več kot 4700 kvadratnih kilometrov ozemlja, ukrajinske pa 77, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi zadnjega od štirih ameriških vojakov, ki so prejšnji teden izginili med urjenjem na vzhodu Litve, so danes našli mrtvega, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila ameriška vojska. Preostale tri so mrtve našli že v ponedeljek, potem ko so iz močvirja izvlekli njihovo oklepno vozilo.

Četverica ameriških vojakov je prejšnji torek izginila med urjenjem blizu mesta Pabrade na vzhodu Litve, kjer se blizu meje z Belorusijo nahaja vojaško vadbišče. Kmalu zatem so v sredo zvečer na močvirnatem območju blizu vadbišča našli njihovo oklepno vozilo M88 hercules, toda niso mogli potrditi, da so bili vojaki v njem.

Litovska obrambna ministrica Dovile Šakaliene je takrat dejala, da bo vozilo težko izvleči, ker tehta več deset ton in je približno pet metrov globoko v blatu. Na območju so nato zgradili novo cesto, da bi olajšali prihod težke opreme. Obenem so z izsuševanjem v zadostni meri znižali gladino vode, da so lahko začeli z izkopavanjem.

Tri od štirih ameriških vojakov so v ponedeljek našli mrtve, potem ko so iz močvirja izvlekli njihovo oklepno vozilo. Četrtega vojaka pa so mrtvega našli danes.

Litva, članica EU in zveze Nato, sicer gosti več kot tisoč ameriških vojakov, ki se na napotitvi izmenjujejo.

V Rusiji se je danes začel spomladanski nabor, v okviru katerega bodo vpoklicali 160.000 nabornikov, starih od 18 do 30 let. Po poročanju britanskega BBC je to največ nabornikov po letu 2011. Do vpoklica prihaja v času, ko si Rusija prizadeva povečati svojo vojsko. Ob tem vztraja, da naborniki ne bodo sodelovali v vojni v Ukrajini.

Obvezno služenje vojaškega roka v Rusiji traja 12 mesecev, nabor pa poteka dvakrat na leto, običajno spomladi in jeseni. Tokrat bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nabornikom v skladu z odlokom, ki ga je v ponedeljek izdal ruski predsednik Vladimir Putin, pozive poslali do 15. julija.

Kremelj in rusko obrambno ministrstvo sta ob tem zagotovila, da naborniki ne bodo sodelovali v bojih in da nabor nima zveze z ukrajinsko vojno. Od začetka vojne so sicer poročali o smrti nabornikov v spopadih v obmejnih ruskih regijah, pa tudi o zajetju ruskih nabornikov v prvih mesecih ruske invazije.

Tokrat so vpoklicali 160.000 nabornikov, potem ko so jih po poročanju AFP lani 150.000, leta 2023 147.000, leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, pa 134.500.

Do povečanja števila nabornikov prihaja po tem, ko je Putin konec leta 2023 ukazal povečanje ruske vojske na 1,5 milijona vojakov, ob drugih pripadnikih pa na skupno 2,4 milijona. To pomeni okoli 180.000 vojakov več v treh letih.

Za vojno v Ukrajini se sicer Moskva poleg redne vojske zanaša na tisoče plačanih pogodbenih vojakov, ki jim zagotavlja visoke plače in nagrade.

V isti sapi pa ameriški predsednik Donald Trump še vedno verjame, da bo ruski predsednik Vladimir Putin uresničil svoj del dogovora za končanje vojne v Ukrajini, čeprav je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov danes izjavil, da Rusija ameriškega predloga v sedanji obliki ne more sprejeti, ker ne rešuje vzrokov spopada, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na agencijo Reuters.

Trump je v nedeljo znova kritiziral tudi predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, ki je sprejel ameriški predlog za mir, glede Putina pa je za televizijo NBC dejal, da je zelo jezen, ker sproža dvome v verodostojnost Zelenskega in poziva k zamenjavi oblasti v Ukrajini.

V pogovoru je omenil tudi možnost uvedbe dodatnih carin za rusko nafto, ki je ZDA v času ukrajinske vojne praktično več ne uvažajo.

V Novi Slovenski zavezi nasprotujejo »samovoljni odločitvi vlade« za prenos posmrtnih ostankov iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico iz kočevske komunale v državno kostnico v Škofji Loki. Menijo, da kostnica ne bo zgolj začasna lokacija posmrtnih ostankov, ampak dokončna, in da prenos pomeni, da zanje dostojen pogreb ne bo več mogoč.

V izjavi ob začetku prenosa je predsednik društva Matija Ogrin zapisal, da se vsakdo strinja, da je kostnica na pokopališču pri Škofji Loki bolj dostojen kraj, kjer naj nepokopane žrtve iz Kočevskega Roga čakajo na pogreb, kakor skladišče komunalnega podjetja.

Odločitvi vlade nasprotujejo, ker se bojijo, »da se vladajoča politična levica s pobitimi igra neiskreno igro: govorijo o začasni lokaciji, praktično pa bo, potem ko bodo pokojni enkrat preneseni iz Kočevja v loško kostnico, pokop za njih končan«.

Dodal je, da v Novi Slovenski zavezi prvotno niso nasprotovali prenosu pokojnih v kostnico, vendar so postavili pogoj, naj vlada pred prenosom sprejme sklep, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani.

Župani občin zgornje Gorenjske so na današnji koordinaciji na Bledu obravnavali tudi dolge čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita na območju Gorenjske in Ljubljane. Čakalna doba znaša tri mesece, zato bodo župani dali pobudo ministrstvu za povečanje števila ocenjevalcev.

V Kuretnem pri Laškem je danes potekala slovesnost ob odkritju spominskega obeležja avstralskemu pilotu Barnabyju B. Daviesu, ki so ga pred osmimi desetletji sestrelili nad tem območjem. Obeležje simbolizira pogum, solidarnost in humanost ter vrednote, ki so bile ključne v težkih časih in ki nas povezujejo še danes, so sporočili z občine.

Barnaby B. Davies, poveljnik eskadrilje letal Mustang P51, je sodeloval v napadu na nemško vojaško kolono, pri čemer je bilo uničenih več sovražnikovih vozil. Po sestrelitvi mu je uspelo izskočiti iz letala, pri čemer so mu pomoč in zatočišče ponudili domačini, ki so ga ranjenega usmerili k partizanom. Sodeloval je v njihovih bojih do konca vojne in se kasneje vrnil v Avstralijo.

Slovesnosti se je udeležil tudi sin rešenega pilota, ki se je skupaj z družino poklonil spominu na dogodek, ki mu je za vedno zaznamoval družinsko zgodovino.

V sklopu dogodka so v Muzeju Laško odprli tudi razstavo, posvečeno zgodovinskemu dogodku in širšemu kontekstu sodelovanja med slovenskimi partizani in zavezniškimi silami v drugi svetovni vojni.

Tožilci Specializiranega državnega tožilstva (SDT) so v letu 2024 vložili obtožnice in obtožne predloge zoper skupno 110 fizičnih in pravnih oseb. Obsodilne sodbe so sodišča izrekla zoper 74 fizičnih oseb ter eno pravno osebo, skupni seštevek vseh izrečenih zapornih kazni polnoletnim storilcem pa je lani znašal 168 let, so sporočili iz SDT.

Italija in Nemčija sta v skupni akciji pridržali najmanj 29 ljudi, ki jih sumijo povezav z mafijsko združbo 'Ndrangheta. Med pridržanimi je tudi nemški policist, so danes sporočile pristojne oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po navedbah nemških tožilcev so racije potekale v več zveznih deželah, primarno v Baden-Württembergu. Med pridržanimi je tudi 46-letni policist, ki je obtožen nudenja podpore mafiji.

Po poročanju nemške medijske hiše DW so preiskovalci razbili mrežo posameznikov, ki so v mafijskem slogu silili restavracije v nakupe prehrambenih izdelkov.

Racije in aretacije so posledica skupnih dejavnosti policij obeh držav ter Interpola.

'Ndrangheta, ki ima sedež v Kalabriji, je poleg sicilijanske Cose Nostra in neapeljske Camorre ena od najbolj znanih in največjih mafijskih organizacij v Italiji, deluje pa tudi mednarodno.

Pristojni ocenjujejo, da je v deželi Baden-Württemberg na jugozahodu Nemčije okoli 170 posameznikov, ki imajo povezave z 'Ndrangheto.

Papež Frančišek, ki se je več kot mesec dni zdravil v bolnišnici zaradi pljučnice, zdaj dobro okreva, so danes sporočili iz tiskovne službe Vatikana. Pojasnili so, da je rentgen pokazal izboljšanje na pljučih, izboljšale so se tudi njegove motorične sposobnosti in dihanje. Ali se bo udeležil obredov v velikem tednu, še niso sporočili.

Izraelska obrambni in finančni minister Izrael Kac in Bezalel Smotrič sta danes ob obisku zasedenega Zahodnega brega zatrdila, da Palestinski upravi ne bodo dovolili, da bi nadzorovala to ozemlje, ki ga Izrael nezakonito okupira od leta 1967. Smotrič je pri tem dejal, da so lani na Zahodnem bregu porušili rekordno število palestinskih domov.

Kac in Smotrič sta v spremstvu visokih predstavnikov izraelske vojske, obrambnega ministrstva in civilne uprave na Zahodnem bregu obiskala novoustanovljene izraelske naselbine, poroča izraelski časnik Times of Israel.

Zahodni breg je srce Izraela in zaščitili ga bomo z vsemi sredstvi, je pri tem dejal obrambni minister Kac.

Dodal je, da Izrael »uničuje palestinske teroriste« v taboriščih Dženin, Tulkarem in Nur al Šams, ob tem pa namerava »preprečiti kakršnekoli poskuse Palestinske uprave, da bi prevzela nadzor nad Zahodnim bregom in ogrozila judovske naselbine«, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V eni izmed izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, ki so sicer po mednarodnem pravu nezakonite, prebiva tudi Smotrič.

Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za medije dejala, da se bo poslanec Miroslav Gregorič sam obrnil na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in zaprosil za mnenje, kaj mu je v tem trenutku storiti. Na KPK njegovega zaprosila še niso prejeli, sami pa nimajo podlage za uvedbo postopka, so sporočili.

Janez Kopač in na desni Miroslav Gregorič. FOTO: Tv Slovenija/zaslonski posnetek

Poslanec Gregorič je bil namreč do januarja letos prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet, a tega ni prijavil pristojnim institucijam – ne DZ ne KPK, je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija (TVS). Sam trdi, da se tega, ali je dejavnost prijavil, ne spomni, KPK pa je opozorila, da sta funkciji nezdružljivi.

V poslanski skupini so se o tem danes pogovorili, je dejala Avšič Bogovičeva, Gregorič pa da jim je pojasnil svojo situacijo. Počakali bodo, da KPK v skladu s pristojnostmi odloči o zadevi. Čakamo na dodatna pojasnila, verjamem pa tudi, da človek kdaj kaj pozabi narediti in lahko, ko to ugotovi, zadevo sanira, je dejala.

V Svobodi so njegovo odločitev, da za mnenje zaprosi KPK, sprejeli z zadovoljstvom. ker da neodvisnim institucijam, kot je KPK, zelo zaupajo.

»O opravljanju dodatne dejavnosti poslanca na komisiji nismo bili seznanjeni, ker pa je že prenehal opravljati dejavnost, nimamo več podlage za uvedbo postopka,« so opozorili. Gregorič je namreč funkcijo pravnega zastopnika podjetja opravljal do 6. januarja letos.

Nezdružljivost funkcij poslancev je sicer primarno urejena v zakonu o poslancih. Na KPK so poudarili, da se od poslancev kot najvišjih predstavnikov oblasti upravičeno pričakuje, da poznajo zakonske določbe in ravnajo v skladu z njimi. »Ravnanje poslanca v tem primeru je vsekakor slabo sporočilo javnosti in ne krepi zaupanja v delovanje javnega sektorja. Vprašanje odstopa pa je vprašanje za vsakega posameznika oziroma njegovo poslansko skupino,« so zapisali na KPK.

Avšič Bogovičeva ne pričakuje Gregoričevega odstopa.

Župani občin zgornje Gorenjske so na današnji koordinaciji na Bledu prisluhnili težavam Splošne bolnišnice Jesenice pri iskanju kadrov. Obljubili so, da bodo po svojih močeh pomagali pri zagotavljanju stanovanj za tujo delovno silo. Med idejami je preveritev interesa turističnih ponudnikov za tovrstno oddajanje stanovanj.

Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v Splošni bolnišnici Jesenice Mojca Strgar Ravnik je pojasnila, da jih pomanjkanje kadra v bolnišnici pesti že od leta 2018. Trenutno imajo v bolnišnici odprtih 108 delovnih mest, od tega bi zgolj na področju zdravstvene nege potrebovali od 40 do 50 dodatnih zaposlenih. Zaradi tega so tudi zaprti posamezni oddelki bolnišnice.

Za pridobitev kadra izvajajo številne aktivnosti, intenzivno kadre iščejo tudi v tujini. Po nedavnem obisku zaposlitvenega sejma na Filipinih so prejeli 29 vlog zainteresiranih, do zaposlitve pa je še dolga pot prek procesa akreditacije in učenja slovenščine.

Od petka uvedena prepoved uporabe pitne vode v delu Logatca zaradi kemičnega onesnaženja je precej spremenila opravila v tamkajšnjem domu starejših in dodatno obremenila zaposlene. Med drugim so jim na pomoč pri pranju perila in posode priskočil drugi zavodi. Rezultati analiz v ponedeljek odvzetih vzorcev naj bi bili znani kmalu.

Za okoli 600 občanov Logatca je od petka odrejen ukrep prepovedi uporabe vode iz vodovodnega sistema, potem ko so prejšnji teden v njem zaznali kemično onesnaženje. Prepovedana je uporaba vode za pitje, pripravo hrane in osebno higieno, vključno s pranjem perila. Vodo lahko uporabljajo izključno za sanitarne namene.

Prepoved velja tudi za Dom starejših Logatec, v katerem biva 154 stanovalcev, zaradi česar so se precej spremenila številna vsakodnevna opravila v domu, je za STA pojasnila direktorica doma Helena Primc Kalan.

»Da bi stanovalcem kljub temu omogočili kar se da normalno bivanje, smo se takoj povezali z lokalno skupnostjo. V Zdravstvenem domu Logatec, Vrtcu Kurirček Logatec in Domu Marije in Marte nam pomagajo pri dodatnem izpiranju perila, v Osnovni šoli 8 talcev Logatec pa pri pranju posode. Vodo za pitje in pripravo hrane za 154 stanovalcev nam dovažajo gasilci, a jo moramo pred uporabo še prekuhati, kar je zamudno. Vsem, ki so nam v teh dneh priskočili na pomoč, se iskreno zahvaljujemo,« je v pisnem pojasnilu zapisala direktorica.

Voda FOTO: Leon Vidic/Delo

Ker v tem času ne morejo izvajati tuširanja in kopanja stanovalcev, za njihovo osebno higieno in nego skrbijo z vlažnimi krpicami in različnimi umivalnimi penami, pri katerih voda ni potrebna.

Komunalno podjetje Logatec, ki sicer upravlja vodovodni sistem za okoli 17.000 prebivalcev, si medtem skupaj z vodstvom občine prizadeva za normalizacijo preskrbe z vodo v čim krajšem času, ob tem pa občane prosi za strpnost in se jim zahvaljuje za razumevanje.

V ponedeljek je bilo izvedeno ponovno vzorčenje, uradne rezultate pa v komunalnem podjetju pričakujejo kmalu, je za STA danes pojasnil direktor podjetja Boštjan Kreft. Medtem občanom pitno vodo razdeljujejo s pomočjo civilne zaščite, od ponedeljka je možno tudi tuširanje v za to določenih garderobah v večnamenski športni dvorani Logatec. Skupaj s civilno zaščito iščejo tudi možnost pranja perila.

Izvor onesnaženja še ni znan. Kot so v ponedeljek sporočili iz Policijske uprave Ljubljana, intenzivna preiskava še poteka.

Obstajajo prepričljivi dokazi o vojnih zločinih v ukrajinskem mestu Buča, kjer naj bi ruska vojska pobila več sto ukrajinskih civilistov, je danes v evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Kot je pojasnila dan po tretji obletnici osvoboditve Buče, so med dokazi fotografije, zapisi telefonskih pogovorov in dešifriranih sporočil poveljnikov na ruskih radijskih kanalih. Tega ni mogoče zanikati – točno vemo, kdo so storilci, je poudarila Kallasova po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Ob osvoboditvi mesta Buča pred tremi leti so v javnost prišli fotografije in posnetki, ki pričajo, da so ruske sile med bitko za Bučo in okupacijo mesta pobile več sto ukrajinskih civilistov in vojnih ujetnikov. Moskva zanika odgovornost za pokol.

Ob obletnici je v ponedeljek v Ukrajini potekala spominska slovesnost, ki so se je udeležili tudi predsedniki parlamentov iz 16 članic EU in Združenega kraljestva ter podpredsednik evropskega parlamenta. Na njej je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal, da so ukrajinske oblasti začele več kot 180.000 preiskav vojnih zločinov. Pri tem je izrazil upanje, da bo Mednarodno kazensko sodišče (ICC) odgovorne za zločine privedlo pred roko pravice.

Kallasova je danes pred evroposlanci poudarila, da EU podpira ukrajinsko generalno tožilstvo in krepi njegove zmogljivosti za preiskovanje kaznivih dejanj, tudi s civilno svetovalno misijo EU.

Povedala je še, da se krepijo prizadevanja za ustanovitev posebnega sodišča, ki bi od Rusije zahtevalo odgovornost za invazijo v Ukrajini. Na tem sodišču naj bi Rusiji sodili zaradi kaznivega dejanja agresije, za katero ICC ni pristojno.

Zaradi suma zastrupitve s hrano v Zagrebu je v ponedeljek poiskalo zdravniško pomoč šest ljudi, je danes sporočila zagrebška policija. Sumijo, da se je domnevna zastrupitev zgodila v študentski menzi, zato sta že ukrepala državni inšpektorat in sanitarna inšpekcija.

Študentska menza kriva za šest zastrupitev. FOTO: Črt Piksi/Delo

Domnevna zastrupitev v eni od zagrebških menz se je po navedbah policije zgodila v ponedeljek popoldne. Od šestih oseb, ki so jih sprejeli na kliniki za nalezljive bolezni, so dve zadržali.

Pozneje je zdravniško pomoč poiskala še ena oseba, ena pa je kljub simptomom zavrnila zdravniško pomoč, so še sporočili s policije.

Zdravniško pomoč so po pisanju hrvaških medijev potrebovali študenti zagrebške geodetske fakultete, ki so takoj po kosilu v menzi začutili slabost, pojavila pa sta se tudi bruhanje in driska.

V Burmi, kjer štiri dni po uničujočem potresu še vedno narašča število žrtev, so po 91 urah izpod ruševin rešili 63-letno žensko. Vodja vladajoče vojaške hunte, general Min Aung Hlaing je danes sporočil, da je potres zahteval najmanj 2719 življenj, pričakujejo, da bo število žrtev naraslo na več kot 3000, saj menijo, da je mrtvih tudi 441 pogrešanih. Vodja hunte je tudi povedal, da je bilo v tem najhujšem potresu v državi v več kot stoletju ranjenih 4521 ljudi, poroča Reuters.

V najbolj prizadetih območjih blizu žarišča potresa, mesta Sagaing, pa vse do prestolnice so bila uničena številna civilna in verska poslopja v tej večinsko budistični državi. Opozicijska vlada v senci ocenjuje, da je bilo v potresu prizadetih več kot 8,5 milijona ljudi. Humanitarne organizacije medtem na prizadetih območjih opozarjajo na velike potrebe po zatočiščih, hrani, čisti vodi, sanitarijah in zdravniški oskrbi.

Zaradi številnih popotresnih sunkov so mnogi že četrto noč preživeli na ulicah in poljih, tudi v 1,7-milijonskem Mandalayju, kjer so številna poslopja v ruševinah, najvišje temperature pa se danes bližajo 40 stopinjam Celzija.

FOTO: Lillian Suwanrumpha/AFP

Letališče Gradec je v preteklem letu registriralo približno 820.000 potnikov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2023. Glavni dejavnik rasti je bil čarterski segment z 31-odstotnim povečanjem, medtem ko je redni promet imel približno 6,5-odstotno rast. Letos pričakujejo nadaljnjo rast števila potnikov, pravi poslovodja Wolfgang Grimus. »Leto 2024 je bilo za naše letališče zelo uspešno, kar kaže, da ljudje še vedno radi potujejo,« je na novinarski konferenci v Mariboru povedal Grimus.

Še vedno je več potnikov na rednih linijah, lani kar okoli 600.000, čeprav je čarterskih linij več. Zato nadaljujejo pogovore za vzpostavitev novih rednih povezav, tudi z evropskimi prestolnicami, letošnja novost pa je trikrat na teden let iz Gradca v Istanbul. Letalska družba Pegasus ga bo začela izvajati konec maja.

V interaktivni grafiki smo primerjali podporo slovenski vladi iz rezultatov javnomnenjske raziskave Barometer, ki jo za medijsko hišo Delo opravlja inštitut Mediana. Upoštevali smo podatke od septembra 2018 do marca 2025.

Uslužbenci ruske zunanje obveščevalne službe (SVR) dejavno pomagajo zbirati vse potrebno za ruske vojake na bojišču v Ukrajini, poročajo v članku, ki je pred kratkim izšel v reviji SVR z naslovom Izvidnik. Med uslužbenci SVR so kot marljivega prostovoljca izpostavili zahvaljujoč slovenski Sovi in partnerskim obveščevalnim službam zdaj že vsem znanega nekdanjega ilegalca Artjoma Dulceva. 

Prihodki od tujih turistov na Hrvaškem so v zadnjem lanskem četrtletju znašali 1,798 milijarde evrov. Prihodki od tujih turistov so lani skupno znašali 14,986 milijarde evrov, kar je 2,7 odstotka več kot v letu 2023, kažejo podatki hrvaške centralne banke HNB. Na vrhuncu turistične sezone, med julijem in avgustom, so bili prihodki od tujih turistov 0,7 odstotka nižji kot leto prej. Med najštevilnejšimi tujimi gosti so bili Slovenci, ki jih je bilo lani štiri odstotke več kot leto prej.

Podjetje SpaceX milijarderja Elona Muska je včeraj v Zemljino orbito izstrelilo vesoljsko kapsulo s štiričlansko posadko, ki naj bi preletela Zemljin severni in južni tečaj. To je prvi tak podvig in predstavlja nov korak v komercialnem raziskovanju vesolja. Na čelu zasebne misije nepoklicnih astronavtov je malteški vlagatelj Chun Wang.

Kapsulo Crew Dragon so izstrelili ob 21.46 po krajevnem času (davi ob 03.46 po srednjeevropskem času) iz Nasinega vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi z raketo falcon 9, v živo pa jo je prenašalo podjetje SpaceX.

Na čelu zasebne misije nepoklicnih astronavtov je malteški vlagatelj Chun Wang, preostali člani posadke so še norveška filmska režiserka Jannicke Mikkelsen, raziskovalka robotike iz Nemčije Rabea Rogge in avstralski polarni raziskovalec Eric Philips. FOTO: AFP

Misija, imenovana Fram2 po znameniti norveški ladji, zgrajeni v 19. stoletju za ekspedicije na Arktiko in Antarktiko, bo vključevala vrsto poskusov, vključno s prvim rentgenskim slikanjem v vesolju in gojenjem gob v mikrogravitaciji, poroča AFP. Med večdnevno misijo si bo posadka ogledala polarni regiji in preučila vijolične luči, ki spominjajo na severni sij, imenovane Steve, na nadmorski višini od 425 do 450 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Misija vzbuja upanje, da bodo te raziskave odprle pot prihodnjim daljšim vesoljskim potovanjem na Mars. »Z enakim pionirskim duhom kot zgodnji polarni raziskovalci želimo zbrati nove podatke in znanje za napredek pri dolgoročnih ciljih raziskovanja vesolja,« je pred izstrelitvijo dejal vodja misije Chun Wang, na Kitajskem rojeni malteški podjetnik, ki je obogatel s kriptovalutami in ki financira to zasebno misijo.

Preostali člani posadke so še norveška filmska režiserka Jannicke Mikkelsen, raziskovalka robotike iz Nemčije Rabea Rogge in avstralski polarni raziskovalec Eric Philips.

Danes zgodaj se je v središču Ljubljane zgodil rop, med katerim je osumljenec zagrozil oškodovankama in od njiju zahteval denar, grožnje pa podkrepil s pištolo z roki. Ena od oškodovank mu je izročila manjšo količino denarja, nato je ropar pobegnil, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Na kraj so nato napotili več patrulj, policisti pa so osumljenca – gre za 41-letnega slovenskega državljana, ki so ga v preteklosti že obravnavali zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilništva – na podlagi podanega opisa prijeli in mu odvzeli prostost. Pri njem so tudi našli pištolo in ukradene predmete. V dogodku ni bil nihče poškodovan. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil zaradi suma kaznivega dejanja ropa, pri čemer preverjajo tudi, ali je bilo orožje pravo. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo. 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po včerajšnjem imenovanju novega vodje notranjeobveščevalne službe Šin Bet odločil, da to postane nekdanji poveljnik mornarice, admiral rezervist Eli Šarvit. Zakaj je to storil, v njegovem kabinetu niso navedli, so pa bili do njegovega imenovanja kritični v Netanjahujevi stranki Likud, češ da je Šarvit v preteklosti javno nasprotoval sporni pravosodni reformi trenutne vlade. Netanjahujevi nasprotniki, kot sta Beni Ganc in Jair Lapid, so pri tem mnenja, da se premier poigrava s pomembno funkcijo, v katero so ljudje s 7. oktobrom že tako ali tako izgubili zaupanje.

Elija Šarvita je sicer imenoval za vodjo Šin Beta po tem, ko je odstavil Ronena Bara. To je vrhovno sodišče zaradi več prejetih zahtevkov za presojo zadržalo do zaslišanj, Netanjahuju pa vseeno dovolilo opraviti razgovore z možnimi kandidati.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila drugo skupno letno poročilo za potrebe statističnega poročanja evropski komisiji v zvezi s prijavami po zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). »Število zavezancev, ki so poročali, je glede na lani manjše, prijav pa več, kar kaže, da so vse bolj v uporabi notranje poti za prijavljanje kršitev, ki jih prijavitelji zaznavajo znotraj svojega delovnega okolja,« je ob tem povedal vodja Centra za zaščito prijaviteljev na Komisiji Gregor Pirjevec.

Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, so morali zavezanci do začetka marca letos za vzpostavitev notranje poti za prijavo, organi za zunanjo prijavo in Vrhovno sodišče Republike Slovenije Komisiji drugič poročati podatke, na podlagi česar so morali na Komisiji do 1. aprila letos objaviti poročilo. Vseh zavezancev, ki so poročali do 1. marca, je bilo 1831 (lani 2038), vseh prijav je bilo 581 (lani 433), od tega 186 anonimnih, več kot polovica je bilo utemeljenih.

Podatke za leto 2024 je poročalo tudi vseh 25 organov za zunanjo prijavo, ki so skupno prejeli 101 zunanjo prijavo. Gre za večje število kot lani (77 prijav), pri čemer so skupno obravnavali sedem povračilnih ukrepov (lani nič). »Tudi na področju zunanjih prijav smo opazili občutno povečanje, kar pomeni, da se prijavitelji vedno bolj zavedajo različnih možnosti za podajo prijav kršitev, ki jih je v letu 2023 na novo uvedel ZZPri,« je dodal Gregor Pirjevec.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v evropskem parlamentu napovedala, da bodo nova področja, izpostavljena Trumpovim kazenskim carinam, polprevodniki, farmacevtska industrija in lesna industrija. Že jutri naj bi predsednik ZDA razglasil »recipročne« carine, ki bodo veljale za skoraj vse blago iz številnih držav.

ZDA so doslej sprejele kazenske 25-odstotne carine na jeklo, aluminij, avtomobile in avtomobilske dele. V EU je vse več pritiska, naj Bruselj sprejme protiukrepe tudi na področju storitev, vključno z ukrepi proti digitalnim velikanom.

Ameriška mornarica bo po izdaji novega izvršnega ukaza svojo najnovejšo letalonosilko poimenovala USS Musk. To bo prva letalonosilka, ki bo poimenovana po višjem svetovalcu predsednika – to je trenutno Elon Musk, čigar imperij je zaradi njegovih izjav in dejanj čedalje bolj ogrožen.

Izvršni ukaz bo izdan v sklopu projekta Make Shipbuilding, ki ga je Donald Trump odprl z besedami: »Včasih smo delali veliko ladij. Zdaj jih delamo manj, ampak jih bomo kmalu spet delali zelo veliko in zelo hitro.«

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek obsodbo francoske skrajno desne političarke Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev primerjal s svojimi sodnimi primeri v ZDA. Do odločitve francoskega sodišča so bili kritični tudi nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro in nekateri drugi  predstavniki evropskih desnih in skrajno desnih strank, tudi iz Slovenije.

Poslanka in nekdanja vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN) je bila v ponedeljek spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev. Sodišče jo je obsodilo tudi na pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije, kar pomeni, da Le Penova leta 2027 najverjetneje ne bo mogla četrtič kandidirati za predsednico Francije. 

Trump je bil vpleten v štiri odmevne sodne procese. Sam je vse obtožbe označil za lov na čarovnice in še naprej trdi, da je šlo za politični pregon. Trump je sicer edini predsednik ZDA, ki je bil pravnomočno obsojen, saj je bil maja lani spoznan za krivega ponarejanja poslovne dokumentacije.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v ponedeljek pozno zvečer sporočil, da je v Moskvi, poročajo tuje tiskovne agencije. Pred tem so v javnosti več dni krožila ugibanja, kje je vodja bosanskih Srbov, za katerega je sodišče BiH izdalo nalog za privedbo zaradi suma napada na ustavni red. »Prišel sem v Moskvo,« je zapisal na družbenem omrežju X. Ob sporočilu je objavil tudi videoposnetek, v katerem je povedal, da bo v Moskvi tudi 9. maja, ob 80. obletnici druge svetovne vojne, ter hvalil ruskega predsednika Vladimirja Putina kot zgodovinskega voditelja ruskega naroda.

Dodik je v ruski prestolnici, čeprav je sodišče BiH zanj 17. marca izdalo nalog za pridržanje in privedbo zaradi suma napada na ustavni red. V skladu s tem nalogom morajo ukrepati vse policijske agencije v BiH, vključno z državno mejno policijo, in mu preprečiti morebiten poskus prehoda državne meje. 

Pred tem je vodja bosanskih Srbov šel že v Srbijo in Izrael, nato pa se nekaj dni ni pojavljal v javnosti, kar je sprožilo ugibanja, kje je. Nekateri so omenjali možnost, da je šel v svojo zaveznico Rusijo. Policija v BiH preiskuje, kako je lahko kljub nalogu za privedbo zapustil državo.

Milorad Dodik je v ruski prestolnici, čeprav je sodišče BiH zanj 17. marca izdalo nalog za pridržanje in privedbo zaradi suma napada na ustavni red. FOTO: Amel Emric/Reuters

Zvezni sodnik v San Franciscu je v ponedeljek začasno blokiral ukrep vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa o odvzemu začasnega statusa zaščite pred izgonom (TPS) za 350.000 venezuelskih priseljencev. Namignil je še, da bo podobno ukrepal tudi v korist priseljencem s Haitija. Ameriški kongres je leta 1990 sprejel status začasne zaščite za priseljence ali begunce iz držav, kjer jim grozijo hude naravne nesreče, politično preganjanje ali nasilje. Ministrstvo za domovinsko varnost je pooblaščeno, da TPS podaljšuje za 18 mesecev, poroča CNN.  Prejšnji minister Alejandro Mayorkas je status za Haitijce in Venezuelce podaljšal do leta 2026, Trumpova ministrica Kristi Noem pa je pred kratkim sklenila, da bo TPS za 350.000 Venezuelcev potekel 7. aprila, za 250.000 septembra in za 500.000 Haitijcev avgusta.

Sodnik Edward Chen je v tožbi Nacionalnega združenja za TPS sklenil, da je ukrep Noemove samovoljen in motiviran z neustavnim sovraštvom, nima podlage v zakonu, vlada pa da ni dokazala, da je nadaljnje bivanje oseb s TPS v nasprotju z interesi ZDA. Poleg tega bi uveljavljanje njenega ukrepa povzročilo nepopravljivo škodo za več sto tisoč oseb, škodovalo skupnostim v ZDA in povzročilo gospodarsko škodo, saj gre za zaposlene osebe, je še sklenil sodnik. Vladi je dal na voljo teden dni časa za pritožbo na njegovo odločitev, tožnikom pa teden dni, da tožbo dopolnijo za 500.000 Haitijcev.

Izrael je včeraj znova napadel Bejrut, pri čemer so bili po navedbah libanonskih oblasti ubiti trije ljudje. Gre za drugi izraelski napad na libanonsko prestolnico od uveljavitve krhke prekinitve ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah novembra lani. Izraelska vojska trdi, da je bil njena tarča pripadnik tega gibanja. Napad je bil usmerjen v južno predmestje Bejruta Dahije, ki velja za utrdbo Hezbolaha. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sta bili v njem uničeni zgornji dve nadstropji poslopja, iz katerega so se prebivalci v paniki zatekli na ulice.

V predhodnem napadu v petek je izraelska vojska po lastnih navedbah zadela skladišče dronov v soseski Dahije. Malo pred tem je prestregla dve raketi, ki sta iz Libanona prileteli nad sever Izraela. Hezbolah je začel rakete nad Izrael izstreljevati oktobra 2023 v podporo Hamasu, potem ko je napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael sprožil obsežno izraelsko ofenzivo na Gazo.

Učenci šestih in devetih razredov bodo danes pisali še zadnji preizkus v okviru letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Šestošolce čaka preizkus iz tujega jezika, devetošolce pa preizkus iz biologije, geografije, športa ali tujega jezika. Tretješolci so NPZ zaključili že prejšnji teden.

Dosežki devetošolcev se bodo po novem v primeru omejitve vpisa v srednješolske programe uporabili kot eno od meril za izbiro kandidatov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Učenci tretjih, šestih in devetih razredov so prejšnji teden v okviru NPZ že pisali preizkus iz slovenščine oziroma na narodnostno mešanih območjih iz italijanščine in madžarščine ter preizkus iz matematike. Tretješolci so s tem zaključili NPZ, ki je bil letos po novem obvezen tudi zanje.

Učenci šestih razredov bodo danes pisali še preizkus iz tujega jezika. Po podatkih Državnega izpitnega centra je na preizkus iz angleščine prijavljenih 20.934 šestošolcev iz 475 osnovnih šol. Na preizkus iz nemščine pa se je prijavilo 489 učencev iz 33 osnovnih šol.

Na Ljubljanski borzi se bo danes začelo trgovati s t. i. ljudskimi obveznicami druge izdaje, ki jih je Slovenija po zaključenem postopku vpisa, namenjenem izključno fizičnim osebam, izdala prejšnji teden. Gre za triletni vrednostni papir z nominalno vrednostjo tisoč evrov in 2,75-odstotno obrestno mero. Vseh skupaj je za 250 milijonov evrov.

Vpisovanje ljudskih obveznic, namenjenih polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, je na več kot 260 vpisnih mestih po državi potekalo od 10. do 21. marca. V tem času jih je vpisalo 6640 državljanov, ki so oddali za skupaj 223 milijonov evrov naročil. Za dodatnih 27 milijonov evrov obveznic so na ministrstvu za finance dodelili OTP banki kot uradnemu vzdrževalcu likvidnosti zakladnih menic in državnih obveznic. Slovenija je tako izdala 250.000 obveznic z oznako RS96 v skupni nominalni vrednosti 250 milijonov evrov. To je druga izdaja obveznic za državljane, vrednost lanske prve izdaje je bila 261 milijonov evrov.

Evroposlanci bodo danes na plenarnem zasedanju s predsednikoma evropskega sveta Antoniem Costo in evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o nedavnem vrhu EU, v ospredju katerega sta bila obramba in gospodarska konkurenčnost. Na njem so se voditelji držav članic med drugim zavzeli za odločno okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in za ukrepanje na področju konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Okrepitvi evropske varnosti in obrambe je namenjena sredi marca predstavljena bela knjiga z naslovom Pripravljenost 2030, ki med drugim predvideva možnost preusmeritve dela kohezijskih sredstev v povečanje obrambnih in varnostnih zmogljivosti. Komisija bo danes evroposlancem in javnosti predstavila spremembo pravne podlage, ki bi to omogočila.

Evroposlanci bodo danes na plenarnem zasedanju s predsednikoma evropskega sveta Antoniem Costo in evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o nedavnem vrhu EU. FOTO: John Thys/AFP