Vrata javne uprave naj bi odpirale kompetence

Vlada je prižgala zeleno luč za začetek parlamentarne obravnave dveh pomembnih sistemskih predpisov o javnih uslužbencih in funkcionarjih. Med novostmi, ki jih prinaša uslužbenski zakon, je vzpostavitev centra za kadre, ki bi postal enotne vstopne točka za delo v državni upravi, za funkcionarje pa naj bi kot končno enotno opredelili pravice in dolžnosti.

Zakon o javnih uslužbencih, ki so ga na ministrstvu za javno upravo prvotno pripravili že spomladi leta 2023, zadeva več kot 30.000 zaposlenih v javni upravi, funkcionarski zakon pa precej manj ljudi. V vseh treh vejah oblasti na državni in lokalni ravni je bilo avgusta lani, ko je šel predlog v javno obravnavo, v Sloveniji 1583 poklicnih funkcionarjev, od tega je približno 900 sodnikov in tožilcev, zaposlenih v drugih državnih organih, kot so komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, državna revizijska komisija, pa približno 280. Kot krovni predpis, ki naj bi urejal njihov položaj, še vedno velja zakon o funkcionarjih v državnih organih, iz leta 1990.

Najprej bo center preveril sposobnosti

Med najbolj izpostavljenimi rešitvami zakona o javnih uslužbencih je centralizacija prve faze izbirnega postopka natečaja prek centra za kadre kot enotne vstopne točke za uradniška delovna mesta v organih državne uprave in drugih državnih organih (na primer v državni zbor, državni svet, državno revizijsko komisijo, komisijo za preprečevanje korupcije, računsko sodišče) in uprave lokalnih skupnosti, ki se bodo lotile internega trga dela. Zaradi specifik področja pa se postopek ne bo uporabljal za pooblaščene uradne osebe v policiji, na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, v vojski in drugih. Po besedah Mojce Ramšak Pešec, državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo, se bo s centrom povečala transparentnost in objektivnost postopkov. »Preverili bodo izpolnjevanje pogojev kandidatov, splošno strokovno usposobljenost, poznavanje ustavne ureditve, temeljne kompetence in osebne sposobnosti. Kdor bo izpolnjeval pogoje, bo posredovan organom, ki iščejo kader in bodo izvedli drugo fazo postopka,« je opisala Mojca Ramšak Pešec. S procesnimi poenostavitvami in digitalizacijo želijo postopke pospešiti. Za zaposlitve za določen čas in podporni kader bo vsak organ še naprej sam izvajal natečaje.

Enotna vrata, skozi katera bodo uslužbenci vstopali v sistem, naj bi zagotavljala profesionalizacijo in omejila vpliv politike. Torej, če bi se, na primer, ljudje s kabinetnimi zaposlitvami ob iztekanju mandata določene vlade želeli zaposliti za nedoločen čas, bi morali naprej na centru za kadre izkazati strokovne kompetence. Tako na ministrstvu za javno upravo med nameni sprejetja zakona navajajo »vzpostavitev strokovne in politično nevtralne javne uprave, ki zagotavlja učinkovite javne storitve, pri čemer ni predmet neobjektivnosti, korupcije in zlorabe oblasti, ampak deluje po načelih kakovosti«.

Vzpostavitev kompetenčnega centra za povečanje usposobljenosti zaposlenih v javni upravi, h kateremu se bodo organi postopno priključevali od 1. januarja do 30. junija 2026, je sicer tudi mejnik v načrtu za okrevanje in odpornost. Njegova naloga naj bi bila še razvijanje sodobnih metod upravljanja s kadri ter usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnosti.

Zamisel je tudi, da bi oživili podeljevanje kadrovskih štipendij kot ukrep za zapolnitev kadrovskih vrzeli v državni upravi v prihodnje.

Spornega določila, da naj bi posamezniku, ki je dopolnil 65 let in imel 40 let delovne dobe, prenehala pogodba o zaposlitvi, v predlogu zakona ni več.

Enotno 30 dni za vrnitev

Predpisi, ki zadevajo položaj funkcionarjev, so zastareli, ne izražajo več dejanskega stanja v državni ureditvi in ne omogočajo ustreznega izvajanja v praksi, je bilo vodilo pri pripravi novega zakona o funkcionarjih.

Zakoni o poslancih, vladi, lokalni samoupravi, sodniški službi in drugi so poleg zakona o funkcionarjih v državnih organih še iz prejšnje države parcialno urejali položaj različnih funkcionarjev, zaradi česar so bili, denimo, deležni neenake obravnave po prenehanju mandata. Zlasti za župane in državne sekretarje, ki jih drugi predpisi ne obravnavajo, se je ureditev izkazala za pomanjkljivo.

»Predlog ne prinaša bistvenih novih pravic, temveč jih večinoma povzema na enem mestu,« je pojasnila Mojca Ramšak Pešec. Sistemsko ureja pravice in obveznosti glede obveznih socialnih zavarovanj ter položaj in pravice med in po prenehanju mandata, pa tudi povračila stroškov in drugih prejemkov, in to v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot velja za javne uslužbence. V tiste pravice, ki jih področni zakoni urejajo dodatno ali drugače, zaradi značilnosti funkcije, pa ne bo posegel, na primer v mesečni pavšal, ki ga dobivajo poslanci za delo v volilni enoti.

Zaradi zahtevnosti opravljanja funkcije naj bi funkcionarjem še naprej, kot doslej, pripadalo dodatnih osem dni letnega dopusta, poleg tega imajo pravico še do plačane odsotnosti do sedem dni zaradi osebnih okoliščin. Do nadomestila za neizrabljen dopust niso upravičeni.

Funkcionar, proti kateremu se zaradi opravljanja funkcije vodi odškodninski postopek, ima pravico do pravne pomoči državnega ali občinskega odvetništva oziroma drugega izvajalca.

Kdor je bil pred opravljanjem funkcije zaposlen za nedoločen čas, ima pravico, da se v 30 dneh po prenehanju funkcije vrne na delo, ki ga je opravljal. Funkcionarju sicer tri mesece po prenehanju funkcije pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, če je bilo več zaporednih mandatov, pa največ šest mesecev.