Visoka udeležba prinesla največjo poslansko skupino

»Visoka udeležba pove vse – da ljudje res hočejo spremembe in da zaupajo v nas, da edini te spremembe lahko prinesemo,« je bil prvi komentar Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, relativnega zmagovalca desetih državnozborskih volitev. Dosegli so izjemen uspeh z rekordnimi 40 poslanci in napovedujejo, da bodo danes začeli trdo delati. Večino drugih udeleženk volitev pa bodo verjetno zaposlovale analize, kaj je šlo narobe. Naslednji sklic državnega zbora bo štel pet strank.

Mobilizacija večjega dela volilnega telesa, absolutno zmagoslavje novega obraza in poraz koalicij, tako dosedanje vladne kot Koalicije ustavnega loka, so med glavnimi točkami teh volitev. Volilna baza SDS se je sicer izkazala za stabilno in stranki namenila približno enak odstotek kot leta 2018, a če je Janez Janša takrat ugotavljal, da je SDS dobila več kot drugo- in tretjeuvrščeni skupaj, to tokrat lahko ponovi Golob. Tudi volivci NSi ostajajo zvesti stranki, vendar je tokrat desnosredinska opcija vseeno v manjšini.

»Rezultati so taki, kakršni so, čestitamo relativnemu zmagovalcu. Razmerja so verjetno precej tesnejša, kot se je prikazovalo,« se je odzval Janša, ki pozdravlja visoko volilno udeležbo. Izid po njegovem mnenju kaže »predvsem naveličanost državljanov z dosedanjo opozicijo, saj so jo pometli iz parlamenta«. »SDS ni nastopila s taktiko lijaka, da bi srkala vse glasove, naklonjene vladni koaliciji, in kljub temu smo povečali število mandatov.« Trdi, da bodo v opoziciji ravnali državotvorno.

Precej manj lojalnosti so pokazali volivci strank Kula iz leta 2018, ki so, poleg na novo mobiliziranih, kot vse kaže, glasove množično namenjali Gibanju Svoboda. SD je edina med njimi trdno v državnem zboru, z manj poslanci kot v zadnjem sklicu, SAB ni dosegel treh odstotkov, LMŠ je ostal tik pod parlamentarnim pragom, Levica pa komaj nad njim, s polovico nižjim rezultatom. »Naš cilj je bil, da se sedanjo vlado zaustavi, da se zastavi novo pot in pri tem nam bo uspelo. Vendar je to šlo na naš račun,« je sinoči ugotavljala nekdanja evropska poslanka Angelika Mlinar (SAB).

Marjan Šarec je zmago Gibanja Svoboda ocenil za veličastno, za novo obdobje v slovenski zgodovini, in da se bo Janševa vlada – ki jo je označil za dve leti nočne more in agonije – končno poslovila. Strinja pa se, da Kulu slabo kaže.

Luka Mesec je kljub slabemu rezultatu Levice vesel rezultata volitev. Napovedal pa je, da bo vodstvo stranke prevzelo odgovornost za izid in bo že danes izvršni odbor stranke ponudil svoj odstop.

Kakšna bo naslednja vlada?

»Pričakujem, da bomo v levosredinski vladi dejavnik stabilnosti,« je potencialno koalicijo komentirala predsednica SD Tanja Fajon. Čeprav po besedah dosedanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v NSi ne izključujejo nikogar, predsednik stranke Matej Tonin ocenjuje, da bodo najverjetneje konstruktivna opozicija.

V Gibanju Svoboda si želijo trdne koalicije in ustavne večine, ker bodo tako lahko sestavili učinkovito vlado. Andrej Ribič, vodja volilnega štaba stranke, je povedal, da jim premoč v številu poslancev zagotavlja tudi to, da ne bo izsiljevanja drugih strank, kot se je to dogajalo v drugih koalicijah, ko so bile stranke po številu poslancev bolj ali manj izenačene. »Ob takšnem rezultatu bomo lažje uresničevali naš program in naše prioritete zapisali tudi v koalicijsko pogodbo,« je napovedal. Tako Ribič kot podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič med možnimi koalicijskimi partnerji ne vidita NSi, ker se od strank, ki so bile v Janševi koaliciji, distancirajo.

Je gibanje Svoboda nova SMC? »Storili bomo vse, da se zgodba novih obrazov v politiki iz preteklosti ne bo ponovila. Verjamem, da smo se v Gibanju Svoboda združili ljudje, ki imamo ideje, ki smo zavezani temu, da naredimo nekaj dobrega v tej državi, verjamemo v Roberta Goloba, ki je hrbtenica te stranke. Imamo tudi dovolj poguma, da smo se izpostavili, saj smo kandidirali v drugačnih časih, kot so bili, ko sta se na političnem parketu pojavili SMC in LMŠ. Zavedamo se velike odgovornosti, ki nas čaka po odhodu te vladi, ki bo za seboj pustila ruševine. Slovenija bo spet demokratična in pravna država,« je dejala.

Ključna zdravje in finance

Za Roberta Goloba sta ključni dve ministrstvi – za zdravstvo in za finance. Ker je ena od glavnih prioritet njegove stranke reševanje težav zdravstvenega sistema, je prepričan, da minister za zdravje ne more biti uspešen, če nima podpore finančnega ministra. Teh dveh resorjev gotovo ne bo izpustil iz rok, pri tem pa ni nujno, da bo minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. »On je vodja skupine za zdravstvo. Če bo za ministra morda predlagal koga drugega, bom to sprejel, lahko pa predlaga tudi sebe,« je povedal Golob. Bešič Loredan je sicer izjavil, da bi ministrsko funkcijo opravljal. Golob napoveduje prizadevanja za prekinitev povezav med dobaviteljskimi lobiji in zdravstvom.

Za finančnega ministra je Golob izbral človeka z izkušnjami iz korporativnih financ in s področja izdajanja obveznic, njegovega imena ni razkril, češ da ga pozna zelo ozek krog ljudi in ga do volitev tudi ni omenjal.

Drugi resorji bodo prepuščeni koalicijskemu usklajevanju, pri čemer je slišati, da podpredsednica stranke Marta Kos ne bo ministrica za zunanje zadeve, ampak se bo podala na volitve za predsednika republike. Obeta se sprememba zakona o vladi, prek katere bi spreminjali področja, za katera so ministrstva pristojna – tako naj energetika ne bi več sodila na infrastrukturno ministrstvo. Omenjala se je tudi možnost, da bi resor za izobraževanje spet razdelili na ministrstvo za šolstvo in šport ter na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.