Galerija
Računsko sodišče policiji naznanilo SDS
Kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev je stranka po ugotovitvah računskega sodišča predložila fiktivne listine.
SDS, ki jo vodi Janez Janša, naj bi kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložila fiktivne listine. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Računsko sodišče je v reviziji o financiranju volilnih kampanj za lanske volitve v DZ sedmim organizatorjem volilnih kampanj izreklo pozitivno mnenje, štirim pa mnenje s pridržkom. O zaznanih sumih storitve prekrškov so obvestili tri pristojne inšpektorate, na policijo pa so podali naznanilo suma kaznivega dejanja ponarejanja listin zoper SDS. Ta je, kot izhaja iz poročila računskega sodišča, kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložila fiktivne listine.
Prav tako je po njihovih ugotovitvah v več primerih s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnala stroške, pri katerih zaradi odsotnosti ustreznih in zadostnih dokazil niso mogli potrditi, da so bile storitve opravljene in da so stroški nastali v povezavi z volilno kampanjo.
Jana Ahčin, predsednica računskega sodšča. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Računsko sodišče Republike Slovenije je v revizijah pravilnosti financiranja volilnih kampanj za volitve poslancev v državni zbor v letu 2022 sicer sedmim organizatorjem volilnih kampanj izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja in o pravilnosti poročanja v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji. To so bili Levica, LMŠ, NSi, SAB, SD, Gibanje Svoboda ter predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
Mnenje s pridržkom za SDS, Resni.co in Konkretno
Mnenje s pridržkom pa so dobili SDS, Državljansko gibanje Resni.ca, predstavnik madžarske manjšine Ferenc Horvath in stranko Konkretno, ki je nastopala v gibanju Povežimo Slovenijo, izhaja iz sporočila računskega sodišča.
Vse tri stranke so namreč s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnale stroške, ki niso stroški volilne kampanje, poleg tega pa s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo niso poravnale vseh stroškov volilne kampanje. V SDS in Resnici prav tako protivrednosti denarnega prispevka pravne osebe niso pravočasno nakazali v humanitarne namene, v Povežimo Slovenija pa tega še niso storili. V primeru kampanje predstavnika madžarske manjšine Ferenca Horvatha so bili s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnani stroški, ki niso stroški volilne kampanje.
Organizatorji so za stroške volilnih kampanj skupaj porabili 3.368.602 evrov. Na podlagi opravljenih revizij so organizatorji volilnih kampanj upravičeni do delnega povračila stroškov volilnih kampanj v znesku 324.000 evrov.
Ugotovljeni znesek nepravilnosti in napak znaša skupaj 333.187 evrov. Deset organizatorjev je z volilnega računa poravnalo stroške v skupnem znesku približno sto tisočakov, ki jih ni mogoče obravnavati kot stroške volilne kampanje. Osem organizatorjev je prejelo nedovoljene prispevke v skupnem znesku približno 15.000 evrov. Pet organizatorjev je plačalo stroške volilne kampanje v skupnem znesku 83.000 evrov z napačnega računa. Štirje organizatorji so prejeli nedovoljene brezplačne storitve občin, trije pa niso v celoti poravnali stroškov volilnih kampanj z volilnega računa v znesku skoraj 40.000 evrov.
En organizator je prikazoval opravljene storitve po podcenjeni vrednosti, še navaja računsko sodišče.
Zaradi ugotovitev, povezanih z nedovoljenimi prispevki za volilno kampanjo, je moralo sedem organizatorjev volilne kampanje v humanitarne namene nakazati skupaj 13.826 evrov, en organizator pa mora to še narediti v okviru izvedbe popravljalnega ukrepa.
Največ sredstev se bo vrnilo Gibanju Svoboda
Kot je razvidno iz revizijskih poročil računskega sodišča, je največ sredstev za volilno kampanjo porabila SDS, sledijo NSi, Povežimo Slovenijo, SD, Gibanje Svoboda, SAB, Levica, LMŠ in Resni.ca. Največ porabljenih sredstev se bo povrnilo zmagovalki državnozborski volitev Gibanju Svoboda, in sicer 135.553 evrov, v kampanjo so vložili 403.128 evrov. Najmanj sredstev, 5289 evrov, se bo povrnilo SAB, v kampanjo je vložila 266.785 evrov. Finančna sredstva, do katerih sta upravičeni LMŠ in SAB, bo sicer dobila stranka Gibanje Svoboda, ki je z združitvijo strank postala njuna pravna naslednica. Največji vladni stranki se bo tako skupaj povrnilo 148.390 evrov.
Za lanske volitve v DZ 37 odstotkov več sredstev kot leta 2018
Računsko sodišče ugotavlja, da so stroški volilnih kampanj za volitve v državni zbor za leto 2022 za 37 odstotkov večji od primerljivih stroškov volilnih kampanj za volitve v državni zbor leta 2018, ki so tedaj znašali 2.445.313 evrov.
Povprečni strošek volilne kampanje na stranko se je z 222.301 evrov na stranko v letu 2018 povečal na 374.088 evrov na stranko v letu 2022, kar je za več kot 68 odstotkov.
Iz opravljenih revizij izhaja, da je bila v letu 2022 pri večini list kandidatov volilna kampanja obsežnejša. Zgornja meja stroškov volilne kampanje je v letu 2022 znašala 679.773 evrov, pri čemer so stroški volilnih kampanj štirih organizatorjev presegli 80 odstotkov tega zneska.
Delno povračilo stroškov volilne kampanje je leta 2022 za 54 odstotkov preseglo delno povračilo, izplačano organizatorjem volilne kampanje leta 2018, in sicer zaradi višje udeležbe volivcev na volitvah v državni zbor in večjega števila veljavnih glasovnic.
SDS: Ni šlo za naklep, ampak nepoznavanje pravil posameznika
V SDS razlog za nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče v reviziji o financiranju volilne kampanje za lanske volitve v DZ, pripisuje nepoznavanju pravil gospoda, ki jim je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamejo, da bo tudi policija, ki ji je računsko sodišče naznanilo sum ponarejanja listin, »razumela, da ni šlo za naklep«.
Računsko sodišče je namreč zoper SDS naznanilo sum kaznivega dejanja ponarejanja listin, saj je stranka, kot izhaja iz poročila računskega sodišča, kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložila fiktivne listine.
V SDS pojasnjujejo, da so bili v času volilne kampanje za plakatiranje, predvsem v manjših lokalnih okoljih, zadolženi prostovoljci, simpatizerji ali člani lokalnih odborov stranke. »Tudi v okolici Celja, kjer je gospod, ki je sprejel to zadolžitev, plakate lepil ali postavljal, ne da bi za to predhodno prejel soglasje. Stranka s tem ni bila seznanjena, dokler je k predložitvi teh pogodb oz. soglasij ni pozvalo računsko sodišče,« so zapisali za STA.
Dodali so, da stranka ni bila obveščena ali imela nadzora nad tem, izključno zato, ker je šlo za ali brezplačne najeme ali za izjemno nizke vrednosti pogodb. Tudi zato računsko sodišče v tem delu ni izdalo popravljalnih ukrepov, so navedli.
Bolj podrobno zapleta niso pojasnili, kot kažejo neuradne informacije STA, pa bi lahko šlo za to, da je omenjeni storitev opravil brez računa oz. druge podlage za opravljeno storitev, nato pa je te ob reviziji izdal za nazaj. STA na dodatna pojasnila SDS o tem še čaka. »Verjamemo, da bo tudi policijska uprava Ljubljana razumela, da pri tem ni šlo za naklep, temveč izključno za nepoznavanje pravil gospoda, ki smo mu sicer hvaležni za čas in angažiranost, a obžalujemo, da se ni vnaprej pozanimal, kakšno dokumentacijo bi moral pred postavitvijo plakatov pridobiti,« so še zapisali v stranki.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu med drugim ugotovilo tudi, da je SDS dobila nedenarne prispevke v nasprotju z veljavno zakonodajo, in sicer v ocenjeni vrednosti najmanj 6.364,30 evra, njihove denarne protivrednosti pa ni nakazala v humanitarne namene. V volilni kampanji je bilo namreč na televiziji Nova24TV predvajanih najmanj 17 oddaj Kdo vam laže – na terenu, v katerih je sodelovalo 19 kandidatov SDS. Stranka je v poročilu o volilni kampanji prikazala le nekaj stroškov, povezanih s snemanjem te oddaje, ne pa vseh, v poročilu ugotavlja računsko sodišče.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji