Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Voda je zdramila slovenske volivke in volivce

Na velik pomen referenduma kažeta visoka udeležba na predčasnem glasovanju in aktivacija mladine. Ministrstvo za okolje in stroka sta na nasprotnih bregovih.
Za 67,3 odstotka vprašanih je zaščita vode in priobalnih zemljišč zelo pomembna. FOTO: Jure Eržen/Delo
Za 67,3 odstotka vprašanih je zaščita vode in priobalnih zemljišč zelo pomembna. FOTO: Jure Eržen/Delo
9. 7. 2021 | 06:00
9:41
V nedeljo bo v Sloveniji eden najodmevnejših referendumov v zadnjih desetletjih. Navajeni smo, da se v Sloveniji vsako vprašanje spolitizira do onemoglosti in (posledično) nizke volilne udeležbe ne glede na témo, o kateri se odloča, zato je aktivacija javnosti, prednjači predvsem doslej apatična mladina, presenetila vse.

Na volilnih listkih bo vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. marca 2021?« Medtem ko je stroka enotna, da bo z morebitnimi spremembami ogrožena kakovost površinskih voda, predlagatelj zakona, to je ministrstvo za okolje in prostor, poudarja zvišanje zaščite in varstva vodnih območij. Kdo ima prav in v čem je sporna sprememba 37. člena?

image_alt
Referendum za vodo ali njeno urejanje


Že izbira dopustniškega datuma za referendum je povzročila razburjenje, pri predčasnem glasovanju se je nato zgodila še vrsta »nerodnosti« – od premikanja uveljavljenih volišč in njihovega združevanja, zaradi česar so nastale dolge vrste, do nedelujočega portala državne uprave ter prepoznega obveščanja stanovalcev domov za ostarele.

Najbrž je tudi to dokaz, da je vprašanje zaščite voda eno najpomembnejših v zadnjih 30 letih. Volilna udeležba na predčasnem glasovanju je bila velika. Po podatkih Državne volilne komisije se ga je v torek in sredo udeležilo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Za primerjavo – na referendumu o drugem tiru leta 2017 jih je predčasno glasovalo 0,49 odstotka. Na ministrstvu za okolje so prepričani, da so bili podpisniki referenduma, ki so želeli zaščititi pitno vodo, zavedeni. Trdijo, da je opozicija vprašanje zaščite vode z agitiranjem spolitizirala. Da se je ljudstvo zdramilo, res ne more zanikati nihče.

Večini je tema o vodi zelo pomembna. Infografika: Delo
Večini je tema o vodi zelo pomembna. Infografika: Delo


Za kar 67,3 odstotka vprašanih v Delovi raziskavi, ki jo je opravila Mediana, je zaščita vode in priobalnih zemljišč v Sloveniji zelo pomembna, pomembna se zdi 15,8 odstotka vprašanih, zelo nepomembna pa 12,4 odstotka. O čem bomo odločali v nedeljo na referendumu, ve 67,5 odstotka vprašanih, referendumsko pobudo o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah zelo podpira 29,6 odstotka vprašanih, podpira 23,6 odstotka, sploh ne podpira pa 14,6 odstotka.

Pri vprašanju zaščite slovenskih voda se je ljudstvo, kot kažejo podatki predčasnega glasovanja, zdramilo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Pri vprašanju zaščite slovenskih voda se je ljudstvo, kot kažejo podatki predčasnega glasovanja, zdramilo. FOTO: Blaž Samec/Delo


Vprašanje razdelilo politiko, stroka enotna


Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je večkrat zavrnil očitek, da bo novi zakon dopustil privatizacijo vode ali ogrozil pitno vodo. Zakon po njegovih besedah prinaša več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe, zagotavlja poplavno varnost in zmanjšuje možnost nevarnih posegov v priobalne pasove – določa, torej, strožje pogoje, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni uporabi: »Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.«

Na ministrstvu so iz novele resda umaknili sporni četrti člen, ki bi pod določenimi strogimi pogoji izjemoma omogočal gradnjo objektov in naprav za proizvodnjo, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. A za stroko ostaja nesprejemljiva sprememba 37. člena, ki razširja možnost posegov na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer.

image_alt
Vodni referendum


Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so opozorili, da bo s tem več možnosti za gradnjo objektov na zemljiščih, ki imajo pomembno ekosistemsko vlogo, varujejo pred poplavami, so pomembna pri čiščenju vode, napajanju vodonosnikov in so habitat za številne rastlinske in živalske vrste. »Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi (snovni tokovi, migracijske poti), onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve, od katerih smo vsi odvisni,« so še povedali.

Pomena čiste pitne vode in nedotakljivosti priobalnih območij se vsaj na papirju zavedajo vsi. Zadnjo besedo pri tem, ali bosta uslišani znanost in stroka ali politika, pa bo v nedeljo imelo ljudstvo.

Večina ve, o čem se bo odločalo na referendumu. Infografika: Delo
Večina ve, o čem se bo odločalo na referendumu. Infografika: Delo


Večina zelo podpira referendumsko pobudo. Infografika: Delo
Večina zelo podpira referendumsko pobudo. Infografika: Delo


Odzivi stroke na spremembe v zakonu o vodah


Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo




Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Brina Sotenšek, biologinja. FOTO: Osebni arhiv
Brina Sotenšek, biologinja. FOTO: Osebni arhiv

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine