Pozivi k zagotovitvi brezplačnih menstrualnih pripomočkov v javnih ustanovah so dvignili kar nekaj prahu. Vlada se z ukrepom strinja, a kako bi jih zagotovili, kdo bi jih financiral in kakšni so okvirni stroški, ni znano.

Higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki so od maja lani manj obdavčeni. Z dopolnjenim pravilnikom o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (DDV) se za omenjene izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja in ne več 22-odstotna. Povprečna menstruacija traja okrog pet dni, tamponi in vložki lahko stanejo tudi več kot štiri evre na mesec. Pri vprašanju menstrualne revščine ne gre le za dostop do pripomočkov, ampak tudi za zagotavljanje ustrezne ravni osebne higiene v času menstruacije.

Statistični urad podatkov o tem, koliko gospodinjstva porabijo za higienske menstrualne pripomočke, ne beleži, le povprečno porabo denarnih sredstev za skupino izdelkov za osebno nego. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo za to namenilo dobrih 223 evrov oziroma skoraj 90 evrov na člana.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so marca lani izvedli popis cen menstrualnih pripomočkov in jih nato novembra po uvedbi nižjega DDV ponovili ter tako preverili, ali se znižanje davka izraža tudi v nižjih cenah za potrošnice. Večina trgovcev je znižala cene, ne pa vsi oziroma ne za vse izdelke. Cena nekaterih izdelkov je ostala nespremenjena oziroma se je celo zvišala.

Brezplačna dostopnost v javnih objektih

Dijaška in študentska organizacija sta vlado pred dnevi pozvali k zagotovitvi brezplačnih menstrualnih pripomočkov v izobraževalnih in drugih javnih objektih. Vlada je temu naklonjena. Na ministrstvu za šolstvo so na vprašanje, ali se pripravlja podlaga za to in ali so že ocenjeni morebitni stroški na ravni države, kdo bi zagotovil pripomočke in kako, odgovorili: »Vlada podpira postopno uvajanje brezplačnih higienskih pripomočkov v javnih ustanovah in bo preučila možnost financiranja nakupa higienskih pripomočkov za ženske. S tem bi precej pripomogli tudi k razbijanju tabujev in stigmatizacije na področju reproduktivnega zdravja ženske.«

Na ministrstvu za finance menijo, da se je z vprašanjem dodatnih zniževanj stopenj DDV (tudi za menstrualne higienske pripomočke) najprimerneje ukvarjati v širšem razmisleku o spremembah stopenj DDV v Sloveniji. Podatkov o tem, ali je znižanje stopnje DDV za menstrualne higienske pripomočke vplivalo na drobnoprodajne cene, nimajo, se pa, sodeč po predhodnih izkušnjah znižanja stopenj DDV, običajno ne izražajo v nižjih končnih cenah za potrošnike.

Menstrualni higienski pripomočki so od lani manj obdavčeni. FOTO: Leon Vidic/Delo

Mnenje parlamentarnih strank

Podporo morebitnemu še dodatnemu znižanju DDV in uvedbo brezplačnih menstrualnih pripomočkov v javnih ustanovah smo preverili tudi pri parlamentarnih strankah. V Levici podpirajo postopno uvajanje v šolah, na fakultetah in bolnišnicah. Menijo, da bi morali kritje ženskih higienskih izdelkov zagotoviti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, »to namreč že zdaj zagotavlja stoodstotno plačilo zdravstvenih storitev na področju svetovanja pri načrtovanju družine, kontracepcije, nosečnosti in poroda. Ni vzroka, zakaj bi bila zagotovitev higienskih izdelkov za ženske izključena iz omenjenega nabora storitev.«

Socialni demokrati se z ukrepom prav tako strinjajo. Poudarili so, da se z menstrualno revščino menda spopada vsaka deseta ženska v Evropski uniji. Strinjali bi se tudi z ustrezno zakonodajno rešitvijo s še nižjo obdavčitvijo, »saj je označevanje takšnih osnovnih pripomočkov za luksuzno dobrino neprimerno in nedostojno«. V NSi ocenjujejo, da ta sicer »všečni ukrep« ne bo pomagal celostno obvladati vse večje draginje. Bolj kot nižji DDV bi podprli to, »da država z nižjimi davki ljudem omogoči višje plače«.