Vladni govorec za covid Jelko Kacin se še ne poslavlja

Ljubljana – Jelko Kacin do nadaljnjega neuradno ostaja govorec vladnega kriznega štaba. Kljub preklicu epidemije covida se še ni vrnil na zunanje ministrstvo. Se pa zato na vladne novinarske konference po dveh mesecih kriznega komuniciranja tudi fizično vračajo novinarji. In kar je še pomembneje: prednje bodo znova stopili politiki …



Vlada je Jelka Kacina za uradnega govorca kriznega štaba imenovala sredi marca, sam pa je za časnik Večer dejal, da ni član vlade, da je »samo njen govorec za covid-19«. Če so se Slovenci na njegove nastope navadili, pa vladnega komuniciranja na daljavo in z vnaprej postavljenimi vprašanji niso usvojili mediji. Brane Gruban, strokovnjak za komuniciranje, je do vladnega korona komuniciranja še posebej kritičen: »Kar počne vlada ni komuniciranje, ampak informiranje! Z informiranjem se komuniciranje šele začne, ne konča!« Vlada po njegovem vztrajno prakticira »znana informacijska modela tiskovnega predstavnika, kar pokriva govorec za covid in javnega informiranja, kamor spadajo denimo tiskovne konference«, medtem ko pravih komunikacijskih modelov, dodaja, niti ni zaslediti. Komunikacija namreč predpostavlja »povratno zanko« …



Od včeraj je sicer »četrta velja oblasti« na vladnih konferencah lahko znova tudi fizično prisotna. Kdaj se bo pred novinarje vrnila politika, ki je v času epidemije istočasno, ko se je ogibala ljudstvu, z ukrepi posegala v njegove najbolj intimne pore? Zakaj je sploh pomembno, da politiki stopijo pred novinarje? Ker s tem novinarjem, pravi dr. Melita Poler Kovačič, profesorica FDV, omogočijo njihovo »nepogrešljivo vlogo varuhov demokracije in nadzornikov oblasti«. Ali kot trdi Gruban: ker video pač ne more nadomestiti osebnega stika in mimike. »Očesni odziv sogovorca, rdečica, zadrega, presenečenje … so nepogrešljivi del prepričljive komunikacije, nekateri trdijo celo do 55-odstotno.« Sicer pa se je model tiskovne konference, dodaja, postopoma izpel, ohraniti ga velja le za izjemne čase.

Zavestna zmotna praksa vlade?

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) je v zadnjih tednih v duhu »dobrega sodelovanja in ustreznega informiranja državljanov« dvakrat pozval vlado, naj novinarjem omogoči biti na novinarskih konferencah vlade. Odgovor urada vlade za komuniciranje je bil, da »ni nobene razlike glede na pretekli način komuniciranja« in da sodobna tehnologija za izvedbo konferenc »tudi ne bi smela biti sporna«. Gruban temu pravi »zavestna zmotna praksa«, Iztok Jurančič, glavni tajnik SNS, pa se veseli, da so se zadeve po začetnem »enostranskem in usmerjenem komuniciranju« že po kakšnem mesecu izboljšale: »Verjetno tudi zaradi tega, ker so novinarji iskali in našli druge vire informiranja.« Sicer pa je po njegovem večina slovenskih novinarjev dokazala, da si »avtonomije, odgovornosti pred javnostjo in svoje verodostojnosti ne pustijo jemati v imenu političnih ali drugih kartelov«.

Predvidljiva premierjeva poteza

Pred dnevi je predsednik vlade Janez Janša nastopil kot gost oddaje na televiziji Nova24TV, ki bo poslej na sporedu vsak ponedeljek in v kateri mu bodo lahko vprašanja po telefonu zastavljali tudi gledalci. Po Jurančiču gre za odločitev predsednika SDS, ne vlade: »Sodi pa v kontekst njegovih neposrednih posegov v medije in koncept vojne z mediji, s čimer naj bi razdelil in prestrašil novinarje in v javnosti vplival na verodostojnost.« Da je »v kontekstu sovražnega odnosa do medijev povsem predvidljivo, da se je predsednik vlade odločil za svoj kanal komuniciranja«, pa meni Gruban: »Ve, da tam ne bo neprijetnih vprašanj, polemiziranja, ampak brezrezervna aklamacija za njegove poglede, ki jih je po Trumpovem zgledu artikuliral v znamenitem pamfletu Vojna z mediji.« Po prvi oddaji Gruban dvomi, da bo premier z nastopi na Novi24TV prepričal še koga razen svojih privržencev in da ima »njegova politična provinienca« tudi na javni televiziji »veliko možnosti za svoje poglede na dogajanja v družbi«; odmevnost med medijema pa je neprimerljiva ...