Vlada za daljšo kariero vojaka, Levico skrbi politizacija vojske

Ljubljana – Že prva ura razprave o noveli zakona o obrambi je postregla z ostrimi besednimi dvoboji med obrambnim ministrom Matejem Toninom in drugimi predlagatelji novele na eni in poslanci Levice, na čelu z Miho Kordišem, na drugi strani. Za potrditev te novele bo potrebna dvotretjinska večina, predsednik odbora za obrambo Samo Bevk je poudaril, da teža tega zakona presega delitev na leve in desne ter napovedal, da bo sam glasoval za predlagano novelo.

Potem, ko je prejšnji teden glasovanje na odboru za obrambo uspešno prestal predlog zakona o investicijah v Slovenski vojski (SV) med letoma 2021 in 2026 v skupni vrednosti 780 milijonov evrov, člani odbora za obrambo danes razpravljajo o drugi za vojsko pomembni zakonski noveli.

Kot je uvodoma pojasnil minister za obrambo Matej Tonin predlagane spremembe zakona o obrambi prinašajo tri ključne novosti, socialno varnost za vojake tudi po dopolnjenem 45. letu,  za pripadnike pogodbene rezerve se uvedejo nadomestila plače, ki so enaka njihovim plačam v službi, kjer sicer delajo, prenavljajo pa se tudi okvirji za temeljno vojaško usposabljanje.
 

Za večjo socialno varnost vojakov

Spomnimo, po sedaj veljavnem zakonu vojaki lahko svojo službo opravljajo le do napolnjenega 45. leta. Tako so vojaki edini v javnem sektorju, ki ob zaposlitvi dobijo le pogodbo za določen čas in na zaposlitev za nedoločen čas ne morejo računati.

Vojak po 45. letu nima socialne varnosti in že, ko se približuje tej starosti, že začne iskati izhod iz svojega položaja. Bistveno je, da se uredi status vojaka, ob tem pa se oblikovalcem obrambne politike zdi pomembno, da prikažejo mladim, da bo zanje dobro poskrbljeno in da 

»Na eni strani želimo pritegniti več mladih, sočasno pa se trudimo v sistemu dalj časa obdržati specialiste, v katere smo kot vojska vložili veliko denarja,« je poslancem pojasnil brigadir Robert Glavaš, načelnik generalštaba SV, ki v zadnjem času opaža povečano zanimanje mladih za delo v vojski.

Da bi v vojsko pritegnili več mladih, z novelo uvajajo možnost temeljnega usposabljanja, krajšega od tri mesece, tako bi bodoči študentje po končanem srednješolskem šolanju lahko med počitnicami opravili temeljno vojaško usposabljanje in se potem bodisi pridružili pogodbeni rezervi ali ne ali pa se zaposlili v vojski kot poklicni vojaki.
 

Strah pred politizacijo vojske in odpiranjem vrat vardam

Medtem ko se Levica, ki sicer najostreje nastopa proti vojski in nakupom orožja, strinja z odpravo sedanje starostne omejitve za vojake, so do predloga novele zakona o obrambi zadržani, ker jih skrbi možnost politizacije vojske.

Zmotil jih je predlog, da so po novem pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske lahko člani političnih strank, kar po njihovem mnenju odpira vrata za politizacijo vojske.

»To poskuša vlada Janeza Janše doseči na prikrit način, saj ta sprememba ni bila nikoli javno napovedana, ni omenjena nikjer v uvodni obrazložitvi zakona, niti med cilji predloga sprememb in dopolnitev zakona, niti v obrazložitvi člena s katero se politizacija vojske omogoča,« je opozoril Miha Kordiš, poslanec Levice.

Spomnil je še, da je predlagano spremembo zavrnila tudi Zakonodajno pravna služba državnega zbora, ki je opozorila na vprašanje enakosti med pripadniki rezervne sestave in tistimi, ki opravljajo vojaško službo. Medtem ko novela izenačuje naloge in status rezervistov in pripadnikov stalne sestave, zakonodajno pravna služba opozarja, da bi morali biti rezervisti in poklicni vojaki izenačeni tudi pri določbi o članstvu v političnih strankah. 

Levico skrbi, da bi nova določba omogočila pripadnicam in pripadnikom političnih strank, da postanejo člani rezerve sestave.  

»S tem bi se odprla vrata vojske zlasti za člane skrajno desnih političnih strank, ki so že danes člani v kvazi osamosvojiteljskih  strankarsko obarvanih društev. Minister za obrambo Matej Tonin zanje in za sledilce skrajno desničarskih medijev pravi, da so »bolj dojemljivi« za vojaški poklic, kot je sam izrazil v odgovoru na novinarsko vprašanje,« pravijo v Levici.
 
Ker bi po noveli rezervisti lahko nadomestili poklicne vojake pri nadzoru meje, kar bi po mnenju Levice lahko vodilo v legalizacijo paravojaških »vard«. Nekateri  pripadniki teh »vard« so po trditvah Levice člani krajno desničarskih strank, ki v maskirnih uniformah ob državnih mejah sodelujejo v protizakonitem lovu na begunce.