Kaj je znano in kje se porajajo dvomi

Ljubljana – Vlada v državni zbor pošilja zakonodajno podlago za vzpostavitev mobilne aplikacije za sledenje stikom, pri čemer se zdi, da so popolnoma prezrli stališča ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za pripravo mobilne aplikacije, kot tudi ministrstva za zdravje. Še včeraj sta namreč državna sekretarka Tina Bregant in državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak izpostavila željo, da naj bo njena uporaba v celoti prostovoljna, in ne obvezna za posameznike, ki so potrjeno pozitivni na virus sars-cov-2, in tiste, ki jim je bila odrejena karantena.

Bo torej mobilna aplikacija obvezna ali ne?

Kot kaže, bodo imeli zadnjo besedo pri tem poslanci. A ker vlada besedila zakonodajnega paketa, ki ga je vnovič potrdila na nedeljski nočni seji, javno še ni objavila, niti ga do zaključka redakcije ni poslala v državni zbor, so v svojih odzivih še zadržani.

Ključen bo predvsem odziv koalicijske SMC, od koder prihaja minister za javno upravo Boštjan Koritnik in kjer so po opozorilih parlamentarne zakonodajno-pravne službe in informacijske pooblaščenke o neustavnosti marca znotraj koalicije v parlamentu na koncu dosegli umik določb, ki bi ob posameznikovem soglasju policistom brez odredbe sodišča omogočile pridobivanje podatkov o lokaciji komunikacijskega sredstva posameznika, za katerega je odrejena karantena ali osamitev.
 

Zakaj dvom o obvezni uporabi?

Predvsem načelo sorazmernosti je po navedbah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti, saj si je veliko posameznikov, ki nimajo novejšega pametnega telefona, na katerem aplikacije zanesljiveje delujejo, ne bi moglo namestiti. Še posebej pa je ta vidik vprašljiv pri vprašanju obvezne rabe pri posameznikih, ki jim je bila odrejena karantena. Ti namreč niso potrjeno okuženi, o čemer bi aplikacija obveščala ostale uporabnike, pač pa bila raba obvezna »na zalogo«.



Pri informacijskem pooblaščencu poudarjajo tudi nujnost natančne opredelitve v zakonodajni podlagi, kateri osebni podatki se obdelujejo, za katere namene, koliko časa se hranijo, komu se lahko posredujejo, kdo ima dostop do katerih podatkov posameznikov, ki uporabljajo aplikacijo – prostovoljni uporabniki, okuženi in tisti v karanteni.

Kako naj bi človeka »prisilili« k obvezni uporabi?

Vlada je po naših informacijah predvidela globo od 200 do 600 evrov pri uporabnikih »ustreznega pametnega telefona«. Ta formulacija, o kateri so govorili na vladi, sicer dopušča manevrski prostor za izogibanje obveznosti, zato je na mestu poudarek državne sekretarke Tine Bregant, da gre kot pri cepljenju za doseganje kolektivne imunosti.

Kako bi aplikacija delovala?

Nemška mobilna aplikacija, ki bo služila kot osnova za slovensko, deluje tako, da spremlja stike z drugimi uporabniki aplikacije, ki so trajali več kot 15 minut v radiju dveh metrov. Ali bo tako tudi pri nas, bo odločil minister za zdravje Tomaž Gantar na podlagi izhodišč NIJZ. Izmenjava in zapisovanje podatkov med mobilnimi telefoni z naloženimi aplikacijami bo predvidoma potekala prek bluetootha.

Ti podatki bi se v celoti anonimizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na testu na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi morali potrditi še na NIJZ. Aplikacija bi predvidoma enkrat na dan preverjala podatke v bazi stikov in okužb ter lastnika telefona za nazaj opozorila, če je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika. Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identitete okuženega.

Kaj bi se zgodilo po tem, ko bi posameznik dobil opozorilo o tveganem stiku?

Natančnega postopka še naj ne bi dorekli, a vsekakor bi bilo smiselno, da se visoko tvegani kontakti samoizolirajo. Na vprašanje, ali bo tisti, ki bo dobil obvestilo o tveganem stiku, moral v karanteno in bo tudi upravičen do nadomestila plače, je državna sekretarka Tina Bregant odgovorila, da se o tem še niso dogovorili.

Kdaj bo aplikacija na voljo?

Aplikacijo naj bi na ministrstvu za javno upravo pripravili v dveh do štirih tednih po tistem, ko bo državni zbor potrdil zakon.