Na Kitajskem zdravilo uspešno pri miših, Kemijski inštitut pri nas razvija cepivo

22.04 Kacin: Vavčerje dobijo vsi državljani

Vladni govorec Jelko Kacin je povedal, da bodo vavčerje za uporabo slovenskih nastanitvenih zmogljivosti dobili vsi državljani, tudi otroci, čeprav z nižjim zneskom (50 evrov). Do konca leta bo veljal tudi ukrep podpore skrajšanega delovnega časa, dodali so tudi pomoč prevoznikom. Matej Lahovnik je v izjavi za RTV Slovenija povedal, da ostajajo pri nadomestilu za čakanje na delo doma, to je namenjeno turistični dejavnosti, razširjeno pa še za prevoznike, zlasti tujih turistov, in za igralnice.

Več: Soglasje za skrajšan čas, a pobude za daljše obdobje

21.46 Vlada je sprejela začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije

Vlada je na današnji seji končala z obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3). Predlog zakona vsebuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja.



Vlada je določila tudi besedilo zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (Sure) po izbruhu covid-19. Instrument Sure bo državam članicam EU zagotovil posojila v višini do 100 milijard evrov, s pomočjo katerih bodo lahko podpirale sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, potrebne za blaženje posledic epidemije covid-19.

Več: Vlada za zdaj glede čakanja na delo ni prisluhnila turistični panogi

21.08 Francija je z revizijo zmanjšala število umrlih zaradi covida-19

Francija je število žrtev covida-19 popravila navzdol, saj je opravila revizijo vpisov vzrokov smrti v domovih za ostarele. Zdravstveno ministrstvo je danes objavilo, da je bilo žrtev koronavirusa 28.022, včeraj pa so objavili, da jih je bilo 28.239. Po pregledu dokumentacije iz domov za ostarele so ugotovili, da 342 ljudi ni umrlo zaradi covida-19, prej pa so jih prišteli žrtvam. V preteklih 24 urah pa je v bolnišnicah zaradi covida-19 umrlo še 125 ljudi. V Franciji po tednu z odpravljenimi omejitvami gibanja število bolnikov v intenzivni negi še vedno pada, zdaj jih je 1894. Na vrhu krize je to število doseglo 7000, poroča AFP.

20.49 Guterres za zasedanje voditeljev GS ZN prek video povezave

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se je danes zavzel, da bi nagovore voditeljev v okviru splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov letos zaradi pandemije koronavirusa opravili preko video povezav. Omejitve gibanja bodo septembra verjetno še vedno v veljavi in zasedanja bi se težko udeležili predstavniki vseh 193 članic.

Splošne razprave v Generalni skupščini, ki tradicionalno vsako leto poteka septembra, se običajno udeležijo vodilni predstavniki vseh držav članic z delegacijami. Skupaj to predstavlja več tisoč ljudi, ki se v New York zgrnejo z vsega sveta. New York je poleg vsega eno od največjih žarišč novega koronavirusa na svetu.

20.36 Svetovna banka opozarja, da bo pandemija v revščino spravila 60 milijonov ljudi

Predsednik Svetovne banke David Malpass je opozoril, da bi lahko kriza zaradi covida-19 v ekstremno revščino pahnila kar 60 milijonov ljudi, pri tem pa izbrisala vse doseženo v preteklih treh letih. Svetovna banka že financira programe pomoči v 100 državah, zavezala se je, da bo za to v prihodnjih 15 mesecih porabila 160 milijard dolarjev. Revnejše države so dom 70 odstotkov ljudi na svetu. Malpass letos pričakuje petodstotno skrčenje svetovnega gospodarstva, kar bo imelo hude posledice za najrevnejše države, sledila pa bo globoka recesija.

20.27 Britanski laburisti zaradi koronavirusa odpovedali letni kongres

Britanski laburisti, glavna opozicijska stranka na Otoku, so danes naznanili, da zaradi izbruha novega koronavirusa odpovedujejo septembra predvideni letni kongres. Srečanje v Liverpoolu bi bilo prvo pod vodstvom Keira Starmerja, ki je aprila prevzel krmilo stranke iz rok Jeremyja Corbyna.

»Naša prednostna naloga sta varnost članov, osebja in obiskovalcev naših dogodkov ter potreba po zaščiti zdravja javnosti,« je sporočila stranka. Zato so kongres preložili. Na njem se po njihovih lastnih navedbah običajno zbere okrog 13.000 ljudi.

20.07 Teksas se odpira kljub rasti okužb

Restavracije po Teksasu servirajo večerje že več kot dva tedna, čeprav le s četrtinskimi zmogljivostmi, ta teden pa se bodo odprli še bari in večina drugih podjetij. Nekateri se bojijo, da se Teksas igra z ognjem, saj je republikanski guverner Greg Abbott odpravil omejitev gibanja na domače stanovanje že 1. maja, od takrat pa odpravlja še druge omejitve. »Danes, jutri in vsak dan smo korak bližje medicinskim odkritjem, ki bodo lahko pozdravila in zavarovala ljudi pred covidom-19,« pravi Abbott na očitke po poročanju AFP.

20.06 Španska vlada lovi podporo za dvotedensko podaljšanje omejitev gibanja

Španska vlada je razkrila, da bo poskušala dobiti podporo parlamenta za podaljšanje izrednih razmer za dva tedna, do 7. junija, čeprav število okužb s covidom-19 pada. Izredne razmere bi se sicer iztekle 23. maja, predsednik vlade Pedro Sanchez pa je najprej dejal, da bo skušal dobiti podporo za enomesečno podaljšanje. Zdaj je vlada skrajšala pričakovano podaljšanje izrednih razmer , predvsem zato, da bi predlog dobil podporo desnosredinske stranke Ciudadanos. Parlament bo glasoval v sredo, Sanchez pa vodi manjšinsko vlado, poroča AFP.



20.02 V ZDA razburjenje zaradi Trumpove izjave o uživanju zdravila proti malariji

V ZDA danes še naprej odmeva izjava predsednika Donalda Trumpa, da že teden in pol preventivno proti koronavirusu uživa zdravilo za malarijo hidroksiklorokin. Število okužb se je medtem po podatkih univerze Johns Hopkins povzpelo na 1,510 milijona. Za covidom-19 je umrlo 90.432 Američanov. Položaj pa se še naprej izboljšuje v najbolj prizadeti državi New York, kjer je guverner Andrew Cuomo poročal, da je za covidom-19 v ponedeljek umrlo 105 ljudi, kar je ena oseba manj kot v nedeljo in drugi dan zapored, ko je bilo število mrtvih nižje od 150. Skupaj je v New Yorku okuženih 351.000 ljudi, umrlo pa jih je 28.339. V ponedeljek je bilo novih hospitalizacij s covidom-19 le 335. Cuomo je med drugim poudaril, da morajo ameriška podjetja, ki odkrijejo cepivo ali zdravilo za covid-19 vse podatke nemudoma deliti z vsem svetom.

19.50 Trgovci: Nedeljski nakupi prispevajo h gospodarskemu okrevanju

Člani upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) so se danes seznanili s predlogom novele zakona o trgovini, ki naj bi zagotovila zaprtje trgovin ob nedeljah tudi po koncu epidemije novega koronavirusa. Predlogu odločno nasprotujejo, saj bi morali v trenutnih razmerah spodbujati potrošnjo ter sprejemati ukrepe za ohranjanje delovnih mest. DZ se bo s predlogom seznanil na majski seji, ki se začne v ponedeljek, po načrtih predlagateljev pa naj bi bil sprejet do poletja.

Upravni odbor TZS meni, da je v tem trenutku strateško neprimerno obdobje za kakršnekoli razprave o spremembi obratovalnega časa prodajaln. Od trgovinske dejavnosti je odvisno veliko število delovnih mest, ki slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 odstotkov vseh prihodkov. Ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu, lahko zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni tudi do 10-odstoten upad prometa, so izračunali.



19.39 Za mladino pristojni ministri EU o vplivu epidemije covida-19 na mlade

Ministri EU, pristojni za mladino, med njimi tudi državni sekretar na šolskem ministrstvu Jure Gašparič so danes prek videokonference razpravljali o mladini, ki jo je pandemija covida-19 zelo prizadela. Pozvali so k vključitvi mladih v evropski načrt okrevanja in k fleksibilnosti pri izvajanju programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Največji izzivi se po mnenju ministrov kažejo na področju izobraževanja in zaposlovanja, saj se bo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila epidemija, veliko mladih še bistveno pogosteje soočalo z oblikami prekarnih zaposlitev ali celo z izgubo zaposlitev.

19.26 Drugo argentinsko mesto vrača omejitve gibanja

V Cordobi so vrnili omejitve gibanja, saj so doživeli nov vrh števila okužb s covidom-19. Socialno distanciranje je bilo v Argentini v veljavi od 2. marca, lokalne in regionalne oblasti pa so imele dovoljenje za omilitev ukrepov. V Cordobi, mestu z 1,4 milijona prebivalcev, približno 700 kilometrov oddaljenem od Buenos Airesa, so tako pretekli teden dovolili nekatere dejavnosti, sprehode ob koncih tedna, odprli so tudi trgovine, frizerske salone in verske ustanove. Vendar so se danes odločili za vrnitev omejitev, saj so našteli 55 novih okužb v treh dneh. Prostočasne dejavnosti med vikendi so spet prepovedane, prav tako poslovanje večine trgovin in podjetij, poroča AFP.

18.51 Koronakriza priložnost za evropsko zavezništvo za baterije

Predstavniki institucij EU in industrije, ki sodeluje v evropskem zavezništvu za baterije, so danes na virtualnem sestanku pregledali vpliv krize novega koronavirusa na zavezništvo, ki naj bi igralo ključno vlogo v evropskem zelenem prehodu. V institucijah EU so po sestanku ugotovili, da je koronakriza priložnost za zavezništvo. Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je pojasnil, da so želeli na sestanku ocenili vpliv koronske krize na ekosistem baterij in razpravljati o tem, kako lahko zavezništvo prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva. Pandemija zavezništva po Šefčovičevih besedah ni oslabila, temveč so udeleženci celo izrazili močan apetit po pospešitvi projektov vzdolž vrednostne verige s ciljem, da se v prihodnjih dveh letih in pol ustvari milijon delovnih mest v evropskem ekosistemu baterij v vrednosti 210 milijard evrov.



Šefčovič je pomen zavezništva ponazoril s tremi primeri: povpraševanje po električnih avtomobilih se povečuje, unija napreduje pri prizadevanjih, da bi postala samozadostna v industriji litija in Evropa vodi po rasti načrtovane zmogljivosti proizvodnje baterij - do leta 2024 naj bi dosegla več kot 14-odstotni globalni delež in tako prehitela ZDA in Azijo, vključno s Kitajsko.

18.35 Rešitve za šolanje otrok s posebnimi potrebami še niso našli

Predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še niso našli rešitve za šolanje otrok s posebnimi potrebami. NIJZ še vedno priporoča omejevanje stikov, pri tem izobraževanju pa sodelujejo specialisti, ki se gibljejo tako med šolami kot v njih, so za STA pojasnili na MIZŠ. Učitelji za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj so namreč specializirani večinoma za omejene vrste težav otrok. Gre za specialne pedagoge različnih smeri, socialne pedagoge, psihologe, tiflopedagoge in podobno.

18.32 Na Kitajskem razvijajo zdravilo za covid-19, ki bi lahko ustavilo pandemijo

Kitajski znanstveniki razvijajo zdravilo iz protiteles, s katerim bi lahko pandemijo novega koronavirusa ustavili tudi brez cepiva. Ugotovili so, da zdravilo deluje na okuženih miših, pri katerih se količina virusa v telesu zmanjša za 2500-krat. Zdravilo ne samo zdravi, ampak tudi ščiti pred okužbo z novim koronavirusom, poudarjajo.

Znanstveniki na pekinški univerzi so v miši vbrizgali protitelesa, ki so jih izločili iz krvi 60 ljudi, ki so preboleli koronavirusno bolezen 19. »Po petih dneh se je količina virusa v miših zmanjšala za 2500-krat,« je povedal Sunney Xie, direktor centra za genomiko na pekinški univerzi. »To pomeni, da ima potencialno zdravilo terapevtski učinek,« je dejal. Po njegovih besedah bi lahko zdravilo nudilo tudi kratkoročno zaščito pred okužbo z virusom. Študija, ki so jo v nedeljo objavili v znanstveni reviji Cell, je pokazala, da je miš, ki so ji protitelesa vbrizgali pred okužbo, ostala imuna.

18.12 Mnuchin in Powell zagotovila vso potrebno pomoč gospodarstvu

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin in predsednik centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell sta danes na prvem zaslišanju v kongresu o porabi proračunske stimulacije za pomoč gospodarstvu in posameznikom v času pandemije koronavirusa zagotovila, da se bo pomoč nadaljevala. Mnuchin in Powell sta se skupaj udeležila zaslišanja v senatnem odboru za bančništvo, ki je potekalo deloma v živo, deloma po videokonferenci. Powell je ponovil mnenje, da bi bilo pametno, da kongres sprejme dodatno proračunsko pomoč gospodarstvu in posameznikom poleg skoraj 3000 milijard dolarjev, kolikor je bilo potrjenih doslej. Brez dodatne proračunske pomoči bo okrevanje gospodarstva po pandemiji koronavirusa počasnejše.

18.10 Kurz napoveduje nasprotni predlog načrtu Merklove in Macrona

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes napovedal nasprotni predlog nemško-francoskemu načrtu o vzpostavitvi 500 milijard evrov vrednega sklada za zagon gospodarstva EU po pandemiji koronavirusa. Temeljil naj bi na zagotavljanju posojil, predlog pa namerava predstaviti skupaj s kolegi iz Nizozemske, Danske in Švedske. »Želimo biti solidarni z državami, ki jih je kriza še posebej prizadela, vendar pa menimo, da so prava pot posojila, ne pa subvencije,« je dejal kancler za avstrijski časnik Oberösterreichischen Nachrichten. »V prihodnjih dneh bomo predlagali naše lastne ideje. Menimo, da je mogoče evropsko gospodarstvo zagnati in se hkrati izogniti skupnemu prevzemu dolgov,« je dejal Kurz.

Več: Prvič skupni dolg EU za reševanje krize

18.10 Kemijskemu inštitutu dovoljenje za testiranje cepiva proti covidu-19 na miših

Kemijski inštitut je danes dobil dovoljenje Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za začetek poskusov testiranja cepiva proti covidu-19 na miših. Vlogo so vložili 25. marca, na upravi pa so glede postopka za STA pojasnili, da so vlogo po ustrezni dopolnitvi vlagatelja tudi odobrili.

Roman Jerala s Kemijskega inštituta je novico o dovoljenju sporočil na družbenem omrežju, kjer je dopisal, da je »kolega v Švici dobil dovoljenje v enem dnevu, hiter postopek zaradi epidemije pač«. Protokol sicer po njegovih besedah običajno zahteva, da se vloga vloži tri tedne pred sejo komisije, tokrat pa je bilo dovoljenje sicer izdano prej kot običajno. Jerala je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, kjer testirajo novo platformo za cepiva, ki bo omogočila hitrejši, preprostejši in cenejši način priprave cepiva. Cepivo hočejo do kliničnih raziskav pripeljati s svojim znanjem.



18.01 Šest članov angleške elitne lige pozitivnih na koronavirus

Vodstvo angleške elitne nogometne lige je sporočilo, da je bilo na testih na novi koronavirus pred začetkom treningov pozitivnih šest ljudi iz treh klubov. Imen nogometašev oziroma klubov z okuženimi niso sporočili, poroča AFP. »Na testih 17. in 18. maja smo preverili 748 igralcev in klubskih delavcev, šest jih je bilo pozitivnih. Okužene zdaj čaka sedemdnevna karantena,« so sporočili iz premier lige. Nekateri igralci so že napovedali, da se zaradi varnosti njihovih družinskih članov treningov ne bodo udeležili, dokler obstaja nevarnost okužbe. Pred začetkom treningov v prvih dveh nemških ligah pa so testirali 1724 ljudi, deset je bilo pozitivnih.

17.39 Walmart v času koronavirusa zacvetel

Ameriška veletrgovina Walmart je eden redkih zmagovalcev v gospodarstvu, prizadetem s pandemijo koronavirusa, saj je v prvem četrtletju letos, ko so se ljudje zalagali s toaletnim papirjem, konzervami hrane in drugim, kar se jim je zdelo nujno za preživetje med pandemijo, povečal spletno prodajo za 74 odstotkov. Čisti dobiček Walmarta je s 3,84 milijarde dolarjev oziroma 1,33 centa na delnico v prvem četrtletju lani narasel na 3,99 milijarde dolarjev oziroma 1,40 dolarja na delnico.

17.37 Borisov: Bolgarija, Grčija in Srbija s 1. junijem odpirajo skupno mejo

Bolgarija, Grčija in Srbija s 1. junijem načrtujejo odprtje skupne meje za cestni promet, je danes sporočil bolgarski premier Bojko Borisov. Za potnike odtlej ne bo več obvezna karantena. Podoben dogovor z Romunijo še ni sklenjen zaradi vladne krize v državi. Na videokonferenci so poleg Borisova sodelovali še grški premier Kiriakos Micotakis, romunski premier Ludovic Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić. »Cilj je vzpostaviti pogoje za potovanje in ponoven zagon turizma za državljane štirih držav brez 14-dnevne karantene,« je dejal Borisov. Pri tem bo treba po njegovih besedah upoštevati vse higienske in varnostne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

17.28 Gradnja stanovanj in hiš aprila v ZDA z največjim padcem v zgodovini

Gradnja novih stanovanj in hiš v ZDA je aprila v primerjavi z marcem padla za 30,2 odstotka, kar je za največ v zgodovini statistike, na letno prilagojeno raven 891.000 enot. Na letni ravni se je gradnja novih stanovanj in hiš znižala za 29,7 odstotka. Gradnja novih stanovanjskih hiš je na mesečni ravni padla za 25,4 odstotka na 650.000 enot, število dovoljenj pa za 24,5 odstotka na 669.000 enot. Gradnja stanovanjskih blokov se je znižala za 40,5 odstotka na 241.000, število dovoljenj pa za 14,2 odstotka na 405.100 enot.

17.10 EU še rešuje odprta vprašanja glede pandemične pomoči podjetjem v okviru EIB

EU še ni razrešila vseh odprtih vprašanj glede vzpostavitve panevropskega jamstvenega sklada v okviru Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi zagotovil 200 milijard evrov ugodnih posojil v pomoč podjetjem v boju s pandemijo novega koronavirusa. V hrvaškem predsedstvu in Evropski komisiji poudarjajo, da je dogovor blizu. Panevropski jamstveni sklad, ki naj bi z nacionalnimi poroštvi EIB omogočil povečanje posojilne dejavnosti za do 200 milijard evrov, je poleg sheme Sure za preprečevanje brezposelnosti zaradi pandemije in posojil iz evropskega reševalnega sklada ESM eden od treh stebrov aprilskega pandemičnega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov.

»Nekatera vprašanja je še treba razrešiti. Upamo na hiter dogovor,« je poudaril izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis po današnjem videokonferenčnem zasedanju finančnih ministrov EU. Omenil je dve glavni odprti vprašanji: kako močan naj bo poudarek na malih in srednjih podjetjih ter kako se spopasti z morebitnimi izgubami.

17.06 ECDC je pripravil smernice za ustanove za dolgotrajno oskrbo

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je danes objavil smernice državam članicam za nadzor nad covidom-19 v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Namenjene so varovanju tako osebja kot varovancev, saj sta njihovo zdravje in
varnost pomembna ne le zaradi njih samih, ampak tudi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Pri tem imata poročanje in testiranje zelo pomembno vlogo. Pri pripravi smernic so s svojimi izkušnjami v teh zahtevnih časih sodelovali tudi predstavniki socialnih služb in uporabnikov. Covic-19 še posebno prizadene osebe, starejše od 65 let, zlasti s pridruženimi boleznimi, in osebe z okvarami, pri čemer je v številnih državah Unije v ustanovah za dolgotrajno oskrbo med 30 in 60 odstotkov vseh žrtev tega virusa.

17.06 Komisija odpira nov razpis za spodbujanje raziskav o koronavirusu

Komisija je odprla razpis za prijavo interesa, s katerim bo iz svojega programa za raziskave in inovacije Obzorje namenila dodatnih 122 milijonov evrov za spodbujanje nujno potrebnih raziskav o koronavirusu. Cilj je zagotoviti preoblikovanje proizvodnje za hitro izdelavo osnovne medicinske opreme in sanitetnega materiala, potrebnih za testiranje, zdravljenje in preventivo, ter razvoj medicinske tehnologije in digitalnih orodij za izboljšanje odkrivanja, nadzora in oskrbe bolnikov. Novi razpis bo tako prispeval k zavezi komisije, da bo v okviru svoje pobude za globalni odziv na koronavirus prispevala
1,4 milijarde evrov. Rok za oddajo vlog je 11. junij 2020.

17.06 Evropska komisija je predlog Nemčije in Francije označila za konstruktiven

Predsednica komisije Ursula von der Leyen meni, da predlog za 500-milijardni sklad nepovratnega denarja za pomoč državam po epidemiji covida-19 odraža obsežnost gospodarskega izziva, s katerim se sooča Evropa, in da upravičeno poudarja potrebo
po iskanju rešitve z evropskim proračunom v osrčju. To se sklada s predlogom komisije, ki tudi vključuje poglede vseh držav članic in Evropskega parlamenta.

Po mnenju Komisije bo morala strategija gospodarskega okrevanja temeljiti na takojšnih ukrepih za pomoč gospodarstvom držav članic v obliki prožnih državnih pomoči ter sproženja odstopne klavzule Pakta za rast in stabilnost, pa tudi pomoči Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke, 540 milijardah evrov različnih posojil Euroskupine, vključno s programom Sure, in večletnem finančnem okviru in instrumentu za oživitev gospodarstva, ki ju bo komisija sprejela prihodnji teden. Ti ukrepi skupaj bodo državam članicam in podjetjem pomagali prebroditi krizo in nato spodbuditi velikanske naložbe, potrebne za ozdravitev evropskega gospodarstva. Predlogu sklada sicer nasprotuje Avstrija.



17.00 Pahorjevi svetovalci: Ukrepi za zagon gospodarstva ne smejo poglabljati podnebne krize

Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku države Borutu Pahorju je vlado in DZ danes opozoril, da pri pripravi ukrepov za zagon gospodarstva nikakor ne smejo poglobiti obstoječe podnebne in okoljske krize. Med člani odbora je bilo slišati pozive k izdaji zelenih obveznic ter okrepljenemu vlaganju v trajnostni razvoj.

17.00 Evropa ob grožnjah Trumpa podprla WHO

Podporo in nujnost okrepitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) med pandemijo novega koronavirusa so danes izrazili številni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil WHO s trajno zamrznitvijo financiranja. Na letnem zasedanju skupščine WHO, ki prvič v zgodovini poteka prek videokonference, je von der Leynova danes poudarila, da je sedaj čas za »sodelovanje, za znanost in solidarnost, čas, da se vse človeštvo združi okoli skupnega cilja«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Že pred tem je tiskovna predstavnica EU za zunanje zadeve Virginie Battu-Henriksson novinarjem v Bruslju dejala, da je sedaj čas »za solidarnost, ne za kazanje s prstom ali spodkopavanje multilateralnega sodelovanja«. »Evropska unija podpira WHO v prizadevanjih, da zajezi in ublaži izbruh covida-19,« v ta namen pa je že zagotovila dodatna sredstva, je dodala.


16.43 Ob ponovnem odprtju planinskih koč tudi posodobljena priporočila za vse dejavnosti v planinstvu

Po preklicu epidemije covida-19 in ob rahljanju ukrepov se sproščajo tudi omejitve pri izvajanju planinske dejavnosti. Od ponedeljka v planinskih kočah lahko strežejo v notranjih prostorih, mogoče je tudi prenočiti. Da bi zmanjšala tveganja za okužbe, je Planinska zveza Slovenije posodobila priporočila za vse dejavnosti v planinstvu. Tudi ob izvajanju športnih dejavnosti je treba upoštevati navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarjajo.

Tistim, ki se bodo odpravili po planinskih in zavarovanih plezalnih poteh, na turno kolesarjenje, turno smučanje, se lotili alpinizma, športnega plezanja v plezališčih in športnih dvoranah ali ostalih dejavnosti v gorskem svetu, pa tudi obiskovalcem planinskih koč, tako med drugim priporočajo, naj imajo poleg osnovne planinske opreme v nahrbtniku tudi manjšo stekleničko razkužila in zaščitno masko ali ruto. Obiskovalcem gora svetujejo še, naj uporabljajo lastno opremo, skupno pa naj pred uporabo razkužijo.



16.42 Na ESS razočaranje zaradi predvidenega izteka ukrepa čakanja na delo

Socialni partnerji so po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zadovoljni, da zadnji osnutek tretjega protikoronskega zakona povzema usklajeno shemo skrajšanega delovnega časa, a razočarani, ker ne vključuje podaljšanja čakanja na delo. A vlada si še lahko premisli. Novost v zadnji različici pa je 110 milijonov evrov za kritje izgub v zdravstvu.

Kot sta po seji za STA povedala generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, so v zadnji različici osnutka novega interventnega zakona praktično v celoti upoštevane v ponedeljek dogovorjene rešitve za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Na drugi strani pa osnutek zakona ne upošteva v ponedeljek že usklajenega predloga, da bi se ukrep čakanja na delo, ki poteče z 31. majem, podaljšal za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za izrabo ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku je tako obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec.


16.18 Liga prvakov naj bi se nadaljevala 8. avgusta, dokončna odločitev 17. junija

Delovna skupina, ki jo sestavljajo Evropska nogometna zveza (Uefa), Evropsko klubsko združenje (ECA) in domače evropske lige, naj bi sprejela odločitev, da se bo prekinjena nogometna liga prvakov nadaljevala 8. avgusta. V četrtfinalu naj bi igrali po formatu ene tekme, zaključni turnir najboljših štirih pa naj bi bil v Istanbulu. S predlogi naj bi se strinjala večina klubov, dokončno pa naj bi jih potrdili na zasedanju izvršnega odbora Uefe 17. junija.

16.10 Sredi epidemije 25-odstotni upad pobranih davkov in dajatev

Finančna uprava (Furs) je v letošnjem aprilu pobrala 1,2 milijarde evrov javnih dajatev, kar je 402 milijona evrov oziroma 25 odstotkov manj kot pred letom dni. Že marca, ko je bila sredi meseca razglašena epidemija novega koronavirusa, je bil padec štiriodstoten, je razvidno iz podatkov Fursa. Vseh davkov se je aprila v državni proračun steklo za 573 milijonov evrov, kar je dobri dve petini manj kot aprila lani. Pri tem je bil opazen zlasti 55-odstotni padec prilivov od davkov na dohodek in dobiček ter znotraj tega skoraj 80-odstotni padec davka od dohodkov pravnih oseb.



Nekoliko blažji je bil v aprilu, ko so bile zaradi vladnih ukrepov ob epidemiji neživilske trgovine večinoma zaprte, padec prilivov od davka na dodano vrednost (DDV). V državni proračun se jih je steklo za 228,1 milijona evrov, kar je 35,5 odstotka manj kot aprila lani.

16.08 Bruselj članice EU spodbuja k čim prejšnjemu podpisu sporazumov o jamstvih za shemo Sure

Članice EU so danes uradno potrdile začasno shemo za preprečevanje odpuščanj delavcev zaradi pandemije novega koronavirusa, poimenovano Sure, v okviru katere bo na voljo 100 milijard evrov ugodnih posojil. Članice morajo sicer prej še podpisati sporazume o jamstvih. V Evropski komisiji jih pozivajo, naj to storijo čim prej.

Shemo Sure podpira sistem prostovoljnih jamstev vseh članic unije v skupni vrednosti 25 milijard evrov. Prispevek posamezne članice je izračunan glede na njen delež v bruto nacionalnem dohodku EU. Evropska komisija bo denar v imenu EU pridobila na mednarodnih kapitalskih trgih. V komisiji so danes poudarili, da je potreben še končni korak, preden bo denar stekel k članicam - članice morajo s komisijo podpisati sporazume o jamstvih. »Spodbujamo jih, naj to storijo čim prej,« je poudarila govorka komisije za gospodarske teme Marta Wieczorek. Slovenija naj bi računala na 900 milijonov evrov.

15.56 Italijansko-slovenski forum za čimprejšnjo normalizacijo na meji

Italijansko-slovenski forum je danes pozval k olajšanju in postopni normalizaciji življenja na slovensko-italijanski meji, ki je bilo prekinjeno zaradi pandemije koronavirusa. Kot opozarjajo v tem poslovnem forumu, je italijansko-slovenska meja ena najbolj prehodnih meja v celotni Evropski uniji »in predstavlja preplet kulturnih, gospodarskih, izobraževalnih in znanstvenih odnosov«. Zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa pa je meja postala ovira in je povzročila težave in »škodo gospodarskim, šolskim, znanstvenim in drugim dejavnostim, pa tudi osebnemu in družinskemu življenju mnogih«. Zato pozivajo k oblikovanju skupnega načrta obeh držav za prilagoditev sanitarnih in drugih ukrepov v tej fazi boja proti pandemiji. Sanitarne ukrepe bi bilo treba prilagoditi okoliščinam v sosedstvu in uvesti usklajen sistem spremljanja, reševanja in uveljavljanja potrebnih omejitev, so se zavzeli v forumu.



15.53 V Veliki Britaniji letos 54.000 več smrti kot v preteklih letih

V Veliki Britaniji je letos do 8. maja umrlo 54.437 ljudi več, kot bi bilo pričakovati v tem obdobju leta, izhaja iz danes objavljenih podatkov britanskih statističnih agencij, ki jih povzema BBC. Število je višje od uradnega števila smrtnih žrtev covida-19, bi pa po mnenju nekaterih lahko kazalo na dejansko razsežnost virusa. Glede na uradne podatke ministrstva za zdravje je do danes umrlo 34.796 ljudi, ki so bili pozitivni na testiranju na novi koronavirus. Število umrlih do 8. maja, pri katerih je obstajal sum na covid-19 oziroma je bila ta bolezen omenjena na mrliških listih, pa znaša 41.020. Več kot četrtina od teh jih je umrlo samo v domovih za starejše v Angliji in Walesu, kažejo današnji podatki. Te številke sicer upadajo. V tednu pred 8. majem je tako v teh domovih umrlo 1940 ljudi, en teden pred tem pa 2809, kar potrjuje navedbe oblasti, da je vrhunec epidemije v državi že mimo.

15.33 Pariz: Notranje meje EU bi lahko začeli odpirati sredi junija

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je danes dejal, da bi lahko omejitve na notranjih mejah Evropske unije začeli rahljati 15. junija. Ob tem je napovedal, da bodo francoske pristojne službe od srede Francoze in stalne prebivalce Francije pozvale k prostovoljni 14-dnevni karanteni po prihodu iz držav zunaj EU. »Glede notranjih meja imamo recipročne dogovore s sosednjimi državami in lahko si predstavljamo, da bomo lahko postopoma začeli preučevati te ukrepe zapiranja meja, če bo rahljanje karantenskih ukrepov delovalo in se pandemija ne bo znova okrepila,« je povedal Le Drian.

15.28 Na letnem zasedanju podprli neodvisno preiskavo odziva WHO na pandemijo

Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so danes na 73. letnem zasedanju skupščine organizacije soglasno podprle neodvisno preiskavo odziva te agencije Združenih narodov na pandemijo novega koronavirusa, po ostrih napadih Donalda Trumpa. V resoluciji je 194 držav članic pozvalo k čimprejšnji »nepristranski, neodvisni in celoviti« oceni mednarodnega odziva na pandemijo, ki je doslej zahtevala več kot 318.000 življenj, potrdili pa so več kot 4,8 milijona okužb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru ocene je treba preiskati tudi ukrepe WHO in njihov časovni potek v zvezi s pandemijo, so poudarili. V resoluciji, ki ni zavezujoča in poimensko ne navaja držav, so tudi pozvali države, naj se zavežejo k zagotovitvi »preglednega, pravičnega in pravočasnega dostopa« do zdravljenj ali cepiv, ki jih bodo razvili proti covidu-19.

15.13 Združenje Manager za hitro uvedbo subvencioniranja skrajšanega delovnika

Združenje Manager je danes pozvalo k čimprejšnjemu sprejetju tretjega svežnja protikoronskih ukrepov, vključno s subvencioniranjem skrajšanega delovnika. »Prožnost dela bo zagotovila večjo možnost ohranitve poslovanja podjetij in delovnih mest,« so prepričani. Ob podatku, da je v Evropi ogroženo vsako četrto delovno mesto, Združenje Manager slovensko vlado poziva k pripravi celovite, trajnostno zasnovane gospodarske izhodne strategije iz krize. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, predlagano subvencioniranje skrajšanega delovnika prepoznavajo kot ustrezen ukrep, skladen s praksami drugih evropskih držav.

»Upravljanje trga dela je v tem trenutku izjemno pomembno, saj ekonomski recesiji lahko sledi tudi ekonomska depresija. Zato moramo omogočiti fleksibilnejše načine zaposlovanja, da bomo lahko obdržali zaposlene in še naprej vodili podjetja,« je poudarila predsednica združenja Medeja Lončar. Sofinanciranje skrajšanega delovnega časa so že uvedle Nemčija, Avstrija in Češka.

15.00 Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska brez Slovenije načrtujejo skupno odprtje meja sredi junija.

Zunanji ministri Avstrije, Češke in Slovaške so se danes pogovarjali, da bi države meje skupaj odprle sredi junija, je po končani videokonferenci sporočil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki pravi, da bodo k odprtju povabili tudi Madžarsko. Slovenije v tem paketu držav ni niti omenil. Kot je dejal, bi odločitev o tem lahko sprejeli prihodnji teden, ko bo bolj natančno znan tudi datum odprtja. 

»Strinjali smo se, da želimo to pot prehoditi skupaj in da na krov vzamemo tudi Madžarsko,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA po pogovorih s kolegoma iz Češke in Slovaške, Tomašem Petričkom in Ivanom Korčokom, dejal vodja avstrijske diplomacije. Petriček pa je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA izrazil prepričanje, da bo junija nastal »mini schengen«.
»Številke o okužbah v naših sosednjih državah so zelo dobre,« je o razlogu za skupno odpiranje meja dejal avstrijski zunanji minister in ob tem še opozoril, da je osnovno vodilo, da »razvoj dogodkov ostane pozitiven, kot je zdaj«. V prihodnjih dneh bo sledila še ena videokonferenca, na kateri naj bi bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, Avstrija pa je doslej dogovor o ponovnem polnem odprtju meja dosegla z Nemčijo in Švico.

14.30 V UKC Ljubljana ukinjajo posebni covid vhod in začenjajo samoplačniška testiranja

Iz ljubljanskega kliničnega centra so sporočili, da nameravajo konec tedna ukiniti covid vhod za urgentno obravnavo bolnikov, zadnji vhod z zabojniki in šotori, že v četrtek pa bodo na infekcijski kliniki začeli opravljati samoplačniška testiranja na okužbo s sars-cov-2. Kot pravijo, bo pod posebnimi pogoji začela znova obratovati tudi ambulanta za testiranje na virus Hepatitis B in C ter HIV, ki je bila med epidemijo zaprta. Pacienti lahko več informacij dobijo na spletu.

14.05 Biogen z donacijo 43.000 evrov Rdečemu križu Slovenije

Fundacija farmacevtskega podjetja Biogen je namenila približno devet milijonov evrov za pomoč pri reševanju trenutnih potreb skupnosti in bolnišničnih sistemov po vsem svetu, ki so posledica pandemije novega koronavirusa. Rdeči križ Slovenije je prejel 43.000 evrov, so sporočili iz Biogena. Donacija Rdečemu križu Slovenije je namenjena lajšanju posledic pandemije v Sloveniji.

13.45 Ruski premier Mišustin okreval po okužbi s koronavirusom

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes z odlokom na položaj premiera znova imenoval Mihaila Mišustina, saj je ta okreval po okužbi z novim koronavirusom, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Pred tremi tedni je sporočil, da so mu pri testiranju potrdili okužbo, Putin pa je takrat za začasnega predsednika vlade imenoval njegovega namestnika Andreja Belousova.

V Rusiji, ki je s skoraj 300.000 potrjenimi primeri po številu okuženih druga za ZDA, danes pa poročajo o 9263 novih osebah, ki so bile pozitivne na testu, so okužbo z virusom doslej potrdili še štirim visokim ruskim predstavnikom:  tiskovnemu predstavniku Kremlja Dmitriju Peskovu ter ministrom za znanost, kulturo in gradnje.

Mišustin je v ponedeljek na telekonferenci ocenil, da so se na splošno razmere  v epidemiji covida-19 v državi izboljšale. Kot je dejal, širjenje okužb še vedno ostaja resen izziv, jim je pa uspelo ustaviti naraščanje stopnje njihove pogostnosti. Po njegovem bi zato v okoli tretjini ruskih regij lahko začeli postopoma odpravljati omejitev gibanja, s čimer bi sledili regijam, ki so ukrepe začele rahljati že prejšnji teden. Medtem  je Putin kot novo žarišče izpostavil majhno kavkaško rusko republiko Dagestan, kjer je covid-19 menda zahteval že 700 življenj.



12.30 Poziv študentom k oddaji vloge za enkratni solidarnostni dodatek

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poziva višješolske in visokošolske študente, ki so upravičeni do vloge in je še niso oddali, naj do 25. maja oddajo izpolnjen elektronski obrazec vloge na eUpravi.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic določa, da so študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in 13. marca niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka, ki bo v višini 150 evrov izplačan do 1. junija. 

11.30 V ponedeljek ena nova potrjena okužba z novim koronavirusom

V ponedeljek so opravili 1128 testiranj na okužbo z novim koronavirusom, pri čemer so potrdili eno okužbo, so sporočili z vlade. Umrl ni noben bolnik s covidom-19. Na bolnišničnem zdravljenju ostaja 24 bolnikov s covidom-19, od tega pet na intenzivni terapiji. Okužbo so potrdili pri osebi z območja ljubljanske občine, kjer so tako doslej skupaj potrdili 255 primerov, kar je največ v državi. Občinam z najmanj enim potrjenim primerom okužbe se sicer že od 28. aprila ni pridružila nobena nova.

V Sloveniji so doslej umrli 104 bolniki s covidom-19, skupaj pa je bilo potrjenih 1467 okužb z novim koronavirusom. V zadnjem tednu so okužbo potrdili samo pri šestih ljudeh, zaradi koronavirusne bolezni pa sta umrla dva bolnika, kar je očiten znak, da se epidemija umirja.

10.30 Odpoklic zaščitne maske FFP2 Dromex

Podjetje Müller Drogerija je iz prodaje odpoklicalo zaščitno masko FFP2 Dromex nemškega proizvajalca FCMU zaradi neskladnosti z evropskimi standardi oziroma z uredbo o osebni varovalni opremi.
Serijska oznaka izdelka je 2200262078580. Podjetje kupce prosi, da izdelek vrnejo na mesto nakupa, kjer jim bodo povrnili stroške.
V primeru dodatnih vprašanj se lahko kupci obrnejo na osebje v poslovalnici ali jih kontaktirajo prek elektronskega naslova info@mueller.si ali telefonske številke 01/ 51 39 300.

09.45 Epidemija na prihodnje leto preložila tudi beneški arhitekturni bienale

Ustanova Beneški bienale je sporočila, da je 17. mednarodna arhitekturna razstava preložena na prihodnje leto. To je še ena v nizu velikih kulturnih prireditev, ki jim je načrte prekrižal koronavirus. Arhitekturna razstava How Will We Live Together? (Kako bomo živeli skupaj?) bo odprta med 22. majem in 21. novembrom 2021.

Arhitekturni bienale, ki ga kurira Hašim Sarkis, je bil predviden med 23. majem in 29. novembrom letos, a so ga že marca skrajšali in predstavili na termin od 29. avgusta do 29. novembra.
Zdaj so organizatorji ocenili, da zaradi koronavirusne krize »ni mogoče nadaljevati« organizacije razstave pred avgustom, zaradi preložitve na prihodnje leto pa se bo zdaj zamenjal tudi vrstni red razstav sodobne umetnosti in arhitekture, ki ju vsako leto izmenjaje pripravljajo v Benetkah.

Na arhitekturnem bienalu sodelujejo arhitekti in ustanove iz več kot 60 držav z vseh celin. Slovenija je za predstavitev na 17. izdaji izbrala projekt Skupno v skupnosti, ki raziskuje sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture. V projektu sodelujejo arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in dr. Asta Vrečko.

09.15 V Veliki Britaniji zaradi epidemije za kar​ 70 odstotkov več brezposelnih

Če se je brezposelnost na Britanskem otočju v obdobju od januarja do konca marca povečala za 3,9 odstotka, saj je evidenca zajela le en teden, ko se je država zaradi ukrepov ustavila, pa se je število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v aprilu na mesečni ravni povečalo za kar 69,1 odstotka.

Na zavodu za zaposlovanje se je prijavilo 856.500 ljudi, kar je precej več od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo številka ustavila pri 676.500, skupaj pa je v državi s skoraj 68 milijoni prebivalcev nekaj več kot dva milijona brezposelnih.

Vendar pri tem v britanskem statističnem uradu opozarjajo, da je med novimi brezposelnimi tudi veliko takšnih, ki niso izgubili dela, na zavodu za zaposlovanje pa so se prijavili, da bi dobivali podporo, kar jim omogočajo spremembe pri plačni politiki, s katerimi se je vlada odzvala na epidemijo. Koliko je takšnih in koliko se jih je na zavod prijavilo zaradi dejanske izgube službe, po poročanju CNBC, ki se sklicuje na navedbe statističnega urada, ni mogoče ugotoviti.

08.30 Braziliji v boju proti koronavirusu na pomoč zdravniki s Kube

Brazilija namerava s Kube pripeljati 157 zdravnikov, da bi pomagali v boju proti pandemiji novega koronavirusa, čez čas pa naj bi jih prišlo še več. Poslali jih bodo v odročne kraje, kjer ni na voljo zdravnikov in zmogljivosti. S tem ministrstvo za zdravje obnavlja program sodelovanja med državama iz leta 2013, ki ga je prekinil sedanji desničarski predsednik Jair Bolsonaro.

Bolsonaro tudi sicer odločno zavrača ukrepe proti pandemiji, ker meni, da je gospodarstvo pomembnejše. Bolezen označuje za manjšo gripo, zaradi nesoglasij pri ukrepanju zaradi covida-19 pa sta ga v zadnjih mesecih zapustila že dva ministra za zdravje.

​Rezultat takšne politike je, da je država na tretjem mestu po številu primerov novega koronavirusa v svetu za ZDA in Rusijo. Doslej so potrdili 254.220 primerov okužb, umrlo je skoraj 17.000 ljudi, po ocenah pa bi lahko bile prave številke okoli 15-krat višje, saj v Braziliji opravijo zelo malo testov.



08.00 Trump zagrozil s trajno prekinitvijo financiranja WHO

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi svojih očitkov, da se Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni pravočasno in dovolj resno odzvala na pandemijo novega koronavirusa in da je kitajska lutka, v ponedeljek zagrozil, da bo trajno zamrznil  financiranje WHO, če organizacija v prihodnjih 30 dneh ne bo izvedla znatnih sprememb v delovanju. Plačila WHO je Washington prekinil že sredi aprila.

Trump je v ponedeljek na twitterju objavil pismo generalnemu direktorju WHO Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu, v katerem je naštel pomanjkljivosti, ki jih je organizacija po njegovi oceni zagrešila v pandemiji. Očital ji je, da je ignorirala pojav novega virusa in da je preblizu Kitajski.



V Ženevi se je v ponedeljek začelo letno zasedanje skupščine WHO, ki letos poteka v obliki videokonference. Na njem je Ghebreyesus sporočil, da bo sprožil neodvisno preiskavo o odgovoru WHO in njenih članic na pandemijo novega koronavirusa.

07.15 Osnutek tretjega protikoronskega zakona in turistični boni na ESS in na vladi



Vlada bo na popoldanski seji obravnavala osnutek tretjega protikoronskega zakona, ki predvideva shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter pomoč gostinstvu in turizmu. Zadnjemu namerava vlada priskočiti na pomoč tudi s turističnimi boni, ki naj bi jih v vrednosti 200 evrov dobili vsi prebivalci, ki so ali bodo letos stari najmanj 18 let.



Osnutek tretjega protikoronskega zakona, ki bi ga moral ob 9. uri obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS), a so sejo včeraj zvečer preložili in danes sporočili, da bo ob 12.uri, predvideva, da bi skrajšani delovni čas subvencionirali delodajalcem, ki najmanj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur na teden, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra. Predlog večinoma sledi avstrijskemu modelu, koliko sredstev bo za to namenjenih, pa za zdaj ni znano. Minister za delo Janez Cigler Kralj je napovedal, da bodo ukrep kot del aktivne politike zaposlovanja financirali z evropskimi sredstvi in da je vreden od 500 milijonov do milijarde evrov.

Nerešeno vprašanje ostaja subvencioniranje čakanja na delo. Delodajalci se zavzemajo, da bi vlada ta ukrep podaljšala z 31. maja še za vsaj tri mesece, a naj bi vladna delovna skupina pod vodstvom Mateja Lahovnika v zadnji različici osnutka zakona zapisala, da bo čakanje na delo podaljšano le za gostinstvo in turizem, pa še to le za en mesec.